Dan odprtih vrat na Turistični kmetiji Apat

Na praznični torek smo se ponovno zbrali na seneni Turistični kmetiji Apat, kjer so imeli dan odprtih vrat v okviru Zavoda seneno meso in mleko.

Na tem dnevu so se predstavili:

  • Senena Turistična kmetija Apat, ki so nam predstavili zgodovino kmetije, samo kmetijo ter nas razvajali z dobro hrano.
  • Sip, d.d., so predstavili diskaste čelne kosilnice, obračalnik in vlečen zgrabljalnik (Alp verzija).
  • Mlekarna Celeia, na degustaciji je bil na voljo njihov seneni sir različnih okusov.
  • Biomasa, kateri so predstavili stropno dvigalo – grajfer ter sistem sušenja bal.
  • na ogled smo imeli tudi gorsko cisterno podjetja Lavrih, d.o.o. .

       

   

   

   

Tudi seneni izdelki so dobili lepe ocene na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij

Maja je na Ptuju potekal že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na ocenjevanje so oddali svoje izdelke tudi člani Zavoda seneno meso in mleko, ter prejeli lepa odličja.

  • Kmetija Odems:  – navadni jogurt, bronasto priznanje in skuta, srebrno priznanje.
  • Fertin Erik: – kozji kefir, srebrno priznanje.
  • Ovčarska kmetija Urban: – ovčji jogurt, srebrno priznanje in ovčji sir, zlato priznanje.
  • Sirarstvo Videc:  – kozji sir za žar, zlato priznanje.

Katalog nagrajenih izdelkov, ki izpolnjujejo pogoje za trženje za leto 2024 si lahko ogledate tukaj.

Še je možna vključitev v operacijo SENENA

Za operacijo SENENA velja, da:
1. se lahko izvaja na delu površin trajnega travinja, na delu njivskih površin in na delu površin travniških sadovnjakov, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, vendar na celem GERK;
2. se površina, ki je pripisana planini ali skupnemu pašniku, ne šteje za upravičeno površino;
3. se lokacija izvajanja med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja;
4. se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
5. mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,3 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha, na KMG pa morata biti najmanj 2 GVŽ travojedih živali.
  • Plačilo za izvajanje operacije SENENA je 126,11 eura na ha letno.
  • Obvezna je prijava v certificiranje do 15.4.2024. 

SENENA EKSKURZIJA PO (AVSTRIJSKI) ŠTAJERSKI

V januarju smo se člani Zavoda seneno meso in mleko ter ostali simpatizerji senenega odpravili na ogled dobrih praks na Avstrijsko Štajersko, kjer smo si ogledali dve seneni kmetiji, po naključju z enakim priimkom Leitner.

 

Najprej smo si ogledali seneno kmetijo v kraja Tulwitz (Fladnitz/Teichalm) na severnem, hribovitem obrobju glavnega deželnega mesta. Naš gostitelj je bila družina, ki se v tretji generaciji ukvarja s predelavo lastnega mleka, v zadnjem času izključno iz senene linije. Tako nastajajo produkti kot so jogurti (sadni, navadni), siri, maslo. Kmetija se nadalje ponaša z lastno planino in kočo na območju Teichalma, kjer se poleti pase predvsem mlada živina in del črede krav (tako nastaja produkt maslo iz planine). Ogledali smo si prostor za predelavo mleka, kjer dnevno predelajo 1400 l mleka. Ta prostor so naredili prav za oglede – show room, kjer si iz višjega predela ogledaš prostor za predelavo. Gospodar kmetije nam je povedal, da v njegovi mlekarni predeluje tudi produkte kozjega in ovčjega mleka, ki pa so od druge kmetije, vendar se prodajajo pod njegovo blagovno znamko. Od leta 2009 dalje so poznani tudi po specialiteti sirih zorjenih v jami (Stollenkäse). To jamo oz. stari rudnik si deli še z enim kmetom, kjer skupaj zorijo sire, katerega postopek traja 3-7 mesecev. Jama je odprta tudi za oglede, kjer si lahko ogledaš postopke zorenja sirov. Svoje produkte prodajajo tudi vse tja do Nemčije in v hotele, restavracije. Trenutno povpraševanje po sirih pada, po jogurtih pa se povečuje. Ogledali smo si tudi sušilno napravo za bale in mehanizacijo, ki je na njihovi kmetiji. Na koncu so nam pripravili degustacijo različnih sirov, ki so drugačnega okusa (zorenje v jami), kot smo vajeni na naših senenih kmetijah.

 

Nato smo se odpeljali na ogled druge senene kmetije, ki se nahaja v kraju Oberwölz nad dolino reke Mure. Člani družine so nas naprej prijazno pozdravili s prijetno pesmijo, ki so jo nam zapeli. Ekološka senena gorska kmetija se nahaja na nadmorski višini okoli 1.000 metrov. Ta kmetija ima 89 ha zemlje, ena tretjina so travniki, ostalo gozd. 6 ha imajo v območju navarovarstva kar pomeni, da teh površin ne smejo gnojiti in tu imajo do 2 odkosa na leto.   Molzejo 18 krav lisaste pasme, ki jih krmijo izključno s senom. Ogledali smo si hleve, ki so narejeni za prosto rejo. Izvedli so tudi investicijo v energetsko učinkovito sušilno napravo, katero smo si ogledali. Na tej kmetiji seno sušijo na senik, imajo tudi grajfer s katerim si olajšajo pripravo krme za živali. Gospodarjeva žena se je pohvalila, da to napravo večinoma upravlja ona. Kmetijo bo v naslednjem letu prevzel sin z ženo, kateri ima 30 let.

Oba gospodarja kmetije sta poudarila, da so v lanskem letu imeli veliko sena in eno košnjo več kot po navadi.

 

Ekskurzija je bila sofinancirana v okviru Mreže za razvoj podeželja, program PRP (MKGP).

 

Objavljen nov okvirni terminski načrt javnih razpisov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pripravilo nov okvirni terminski načrt javnih razpisov za ukrepe Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014–2020) in intervencije Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (SN SKP 2023–2027) za leto 2023 in prvo polovico leta 2024.

Javni razpisi iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020)

MKGP je pripravil 15. spremembo PRP 2014–2020, ki jo je potrebno razumeti predvsem v kontekstu katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo v začetku letošnjega avgusta. Bistvo spremembe so prerazporeditve finančnih sredstev pretežno na ukrepe za sanacijo škode po poplavah, določene vsebinske izboljšave pa bodo omogočile sanacijo škode na v poplavah prizadetih kmetijskih gospodarstvih.

V okviru spremembe se pripravlja nov ukrep – M05.2 – Podpora za obnovo kmetijskega zemljišča in potenciala kmetijske proizvodnje, ki sta bila prizadeta zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer in katastrofalnih dogodkov. Ukrep bo vlagateljem omogočil, da bodo z naložbami sanirali škodo na objektih, mehanizaciji, zasebni infrastrukturi, opremi in zemljiščih zaradi naplavin in erozije. Objava javnega razpisa za omenjeni nov ukrep je predvidena še letos.

Oblikovana je bila tudi nova operacija v okviru podukrepa M04.3 – Agromelioracije na kmetijskih zemljiščih, predviden pa je tudi dvig stopnje podpore iz 50 odstotkov do največ 90 odstotkov pri podintervenciji M04.1 za naložbe v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V okviru javnega razpisa podintervencije M04.3 bodo upravičene naložbe v ureditev kmetijskih zemljišč, ki so bila poškodovana zaradi nanosa naplavin, erozije in zemljine plazov. Pri podintervenciji M04.1 pa bodo upravičene naložbe v izgradnjo in obnovo hlevov, skladišč za gnojevko, ureditev gnojnih jam ter vsa pripadajoča mehanizacija in oprema. Javni razpis bo sicer namenjen vsem upravičencem, v prvi vrsti tistim, ki so utrpeli škodo v letošnjih poplavah.

Javni razpisi iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 (SN SKP 2023-2027)

MKGP je letos pričel z izvajanjem javnih razpisov iz SN SKP 2023-2027 s katerimi bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Med prihajajočimi  javnimi razpisi sta tudi javni razpis za intervencijo IRP11 – Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti ter javni razpis za intervencijo IRP13 – Izgradnja namakalnih sistemov za več uporabnikov. Javna razpisa bosta predvidoma objavljena še letos.

Objava javnega razpisa za intervencijo IRP31 – Podpora za projekte Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) je predvidena januarja prihodnje leto.

Javni razpis za mlade prevzemnike – IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, bo predvidoma objavljen februarja prihodnje leto. Z njim bomo nadaljevali kontinuiteto objave teh razpisov v začetku vsakega od prihodnjih let, kot v programskem obdobju 2014-2020. Skupaj s tem javnim razpisom MKGP načrtuje tudi objavo javnega razpisa za intervencijo IRP30 – Medgeneracijski prenos znanja.

Javni razpisi za naložbe v ureditev gozdne infrastrukture, naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev in naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih bodo predvidoma objavljeni aprila prihodnje leto.

(Vir: MKGP)

Preglednica razpisov

 

 

Sodobni hlevi grajeni po meri živali. Kakšne so najnovejše smernice pri opremi in gradnji

Dobro počutje živali je močno povezano tudi z razmerami, v katerih živijo, kar potrjujejo številne študije. Kaj torej priporočajo najnovejše smernice pri opremi in gradnji hlevov, smo vprašali strokovnjake.

Sodobni hlevi naj bi po eni strani zagotavljali dobro počutje živali, ki v njih prebivajo, po drugi pa naj bi s sodobno opremo čim bolj olajšali delo gospodarju kmetije – rejcu. Kaj priporočajo najnovejše smernice pri gradnji hlevov, nam je pojasnila Alberta Zorko, vodja službe za gradnje kmetijskih objektov pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki je uvodoma povedala, da se normativi za gradnjo hlevov stalno spreminjajo in prilagajajo. »Sodobni hlev omogoča prosto rejo z veliko prostora za sprehajanje živali, dovolj udobna in velika ležišča za krave. Hlev mora biti svetel in zračen, grajen iz takšnih materialov, da se poleti ne segreva, pozimi pa ostane primerno topel,« pravi sogovornica in doda, da vse več raziskav kaže, da je prireja večja ob boljših bivalnih razmerah, ki jih omogočimo živalim.

Hlevi na Slovenskem

Zanimalo nas je, kako sodobni so hlevi na slovenskih kmetijah. »Tako pri nas kot v drugih državah EU imajo rejci, zlasti na manjših kmetijah, živali privezane. Pri teh sistemih reje zelo priporočamo poleti pašo, tako da so živali ves dan na prostem in imajo veliko prostora. Le nočni čas, ko počivajo, preživijo na privezu. Za zimski čas priporočamo, da se uredi izpust, da se živali lahko občasno sprehodijo. Želimo si, da bi hleve za vezano rejo preuredili v prosto rejo, vendar to zahteva visoka investicijska sredstva, ki jih tovrstne kmetije zelo težko dobijo,« pojasni naša sogovornica.

Drugačna slika je na večjih kmetijah, kjer so po besedah Zorkove postavili sodobne hleve za prosto rejo. »Tam imajo živali dovolj prostora in oprema je primerna. Vendar tudi v teh primerih najdemo pomanjkljivosti pri izvedbi gradnje, saj so investitorji pogosto tarča prodajalcev hlevske opreme, ki včasih ne sledijo sodobnim smernicam. Da bi se temu izognili, bi bilo dobro, da bi bil tehnološki projekt svetovalca specialista za področje gradnje hlevov nujen (obveza) za optimalno ureditev hlevov, ki je kar najbolj prilagojena živalim,« pravi naša sogovornica.

Prosta reja za boljše počutje živali

»Vsako omejevanje namreč živalim onemogoča izražanje naravnih oblik obnašanja, kar se pozneje odraža v njihovem zdravstvenem stanju in za rejca pomeni dodaten strošek. Vse večji pomen v Sloveniji pridobivajo sistemi reje, ki živalim zagotavljajo več prostora, boljše počutje, večje udobje, boljše zračenje in več svetlobe. Inovacije na področju gradnje in opreme hlevov so usmerjene v izboljšanje zdravstvenega varstva, udobja in počutja živali ter manjši izpust toplogrednih plinov,« pravi Zorkova.

Kam po nasvet

Strokovnjakinjo smo vprašali, kam se lahko kmetovalci obrnejo po nasvet, ko razmišljajo o gradnji oziroma prenovi hleva. Povedala je, da v okviru KGZS deluje javna služba kmetijskega svetovanja, v kateri imajo tudi kmetijske svetovalce specialiste, ki pokrivajo tudi tehnološke vsebine, povezane z novogradnjami in adaptacijami kmetijskih objektov. Njihovi svetovalci rejcem svetujejo in načrtujejo kmetijske objekte za namen reje živali.2

Kako pogosto pa se kmetje obrnejo na njih? »Mnogi poiščejo nasvet pri svetovalcih specialistih pri načrtovanju hleva. So pa tudi nekateri, ki pri načrtovanju ali vgradnji opreme slepo zaupajo ponudnikom gradbenih elementov ali hlevske opreme, in včasih rešitve niso najbolj sodobne. Kljub temu je ocena zgrajenih hlevov dobra,« odgovarja Zorkova.

Možnosti sofinanciranja gradnje hlevov

Naša sogovornica potrdi, da veliko rejcev računa na sredstva, ki bodo na voljo v okviru javnih razpisov. Vendar opozori, da bo možnost njihove pridobitve odvisna od razpisnih pogojev in meril posameznih ukrepov. »O tem je v tem trenutku težko podati informacijo, saj so sredstva za prihodnje finančno obdobje 2023–2027 še predmet pogajanj. Dejstvo je, da jih je za ta namen vedno premalo in sta tako višina oziroma delež sofinanciranja nezanimiva. Vsekakor si želimo, da bi bila namenjena posebna sredstva za prestrukturiranje hlevov iz vezane reje v prosto. Naša želja je tudi, da bi imele manjše kmetije, kjer redijo na primer manj kot 35 glav živine, možnost pridobiti pavšalna nepovratna sredstva ob pogoju dokončanja novega objekta in brez izpolnjevanja dodatnih administrativnih pogojev, ki pomenijo dodatno finančno breme za kmeta. V Sloveniji tako stroški priprave projektov, zlasti za manjše kmetije, presegajo deset odstotkov investicije,« pojasni Zorkova. Doda še, da je investicija v gradnjo hleva smiselna le, če jo ustrezno načrtujemo in omogoča boljšo tehnologijo reje.

25 let odličnosti Združenja kmečkih sirarjev Slovenije – Pogovori ob siru

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije praznuje 25. obletnico delovanja. V tem času so dosegli izjemne uspehe na področju dviga ravni strokovnega znanja, kar je ključno za vrhunsko kakovost mlečnih izdelkov.

Četrt stoletja zavzemanja za boljše podporno okolje za kmečko sirarstvo je prineslo tudi večjo prepoznavnost pristnih domačih sirov na slovenskem trgu. Siri imajo pomembno vlogo v prehrani, obenem pa s seboj nosijo stoletja tradicije in bogato kulturno dediščino. Z rejo živali, ki je ponekod edina možna kmetijska panoga, kmetje ohranjajo obdelano kulturno krajino, s preprečevanjem zaraščanja pa obenem zmanjšujejo možnost požarov.

Slovenski kmečki sirarji bodo petindvajseto obletnico svojega združenja obeležili s tematskimi pogovori ob siru, ki bodo potekali od 20. avgusta do konca septembra na petih sirarskih kmetijah. Teme pogovorov bodo zgodovinske, etnološke, prehranske in kmetijske.

Nedelja, 20. avgust 2023, ob 15. uri

na Planini v Lazu

»OD ZGODOVINSKIH ZGLEDOV K ZGODOVINSKO NAVDIHNJENI TRAJNOSTNI INOVATIVNOSTI«

Pogovor ob siru z doc. dr. Žigo Zwitterjem bo moderirala Lucija Gartner, sirarka, geografinja, etnologinja in kulturna antropologinja.

 

Nedelja, 20. avgust 2023, ob 15. uri

na Planini v Lazu

»OD ZGODOVINSKIH ZGLEDOV K ZGODOVINSKO NAVDIHNJENI TRAJNOSTNI INOVATIVNOSTI«

Pogovor ob siru z doc. dr. Žigo Zwitterjem bo moderirala Lucija Gartner, sirarka, geografinja, etnologinja in kulturna antropologinja.

 

Ponedeljek, 4. september 2023, ob 16. uri

na kmetiji Malenšek v Žlebeh 4 pri Medvodah

»MLEKO IN MLEČNI IZDELKI V PREHRANI OTROK IN MLADOSTNIKOV«

Pogovor ob siru z doc. dr. Evgenom Benedikom bo moderirala mag. Tatjana Čop.

 

Nedelja, 17. september 2023, ob 15. uri

na kmetiji Matk v Logarski dolini

»PLANINSKO PAŠNIŠTVO IN SIRARSTVO NA SLOVENSKEM IN SOLČAVSKEM«

Pogovor ob siru z Elizabeto Vršnik, etnologijo in kulturno antropologinjo

in doc. dr. Špelo Ledinek Lozej bo moderiral Klemen Matk.

 

Sobota, 23. september 2023, ob 17.00

na kmetiji Žerjal v Tomaju 75

»OŽIVLJANJE KMEČKEGA SIRARSTVA NA KRASU«

Pogovor ob siru s Klavdijo Mozetič in Matjažem Žerjalom bo moderirala promotorka Krasa mag. Brina Čehovin, profesorica umetnostne zgodovine in diplomirana etnologinja.

 

kmetije. Naslednji dan, v nedeljo, 24. septembra, pa bo potekal dan odprtih vrat kmetije Žerjal in nekaterih bližnjih kmetij.

 

Sreda, 27. september 2023, ob 11.00 na kmetiji Vučji ogrizek in v Šokčevem dvoru v Beli krajini

»KAKO PREŽIVETI IN DOSEČI ČLOVEKA VREDNO BLAGOSTANJE ZA VSE PREBIVALCE, BREZ PREKOMERNEGA NEVARNEGA IZČRPAVANJA IN ZASTRUPLJANJA OKOLJA IN BREZ OGROŽANJA BLAGOSTANJA PRIHODNJIH GENERACIJ?«

Pogovor ob siru s prof. dr. Dušanom Plutom bo moderiral Boris Grabrijan, oče sedanjega gospodarja kmetije Vučji ogrizek in direktor KP Kolpa.

 

Obiskovalce vabimo, da pridejo pravočasno, saj bodo pred pogovori potekali ogledi kmetij in predstavitve njihove sirarske dejavnosti.

 

»Seneno meso« zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je nacionalno zaščitilo »seneno meso« z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Vlogo za zaščito je na ministrstvo vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v času postopka zaščite pa so proizvajalci senenega mesa ustanovili Zavod seneno meso in mleko.

Seneno meso goveda, drobnice in kopitarjev se proizvaja po tradicionalnih proizvodnih postopkih, saj je kombinacija krmljenja sena in paše ter ima prednosti, ki so značilne za seneno mleko in pašno meso. Za prirejo »senenega mesa« se zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo. Kot dopolnilno krmo se se lahko uporabljajo sveže križnice, koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa, prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji, ipd. ter uporaba živali in krmil, ki so »gensko spremenjena«.

Senena prireja mesa je izrazito lokalno orientirana, z visokim deležem travniške krme (paša in seno), predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost.

Ministrstvo bo vlogo za »seneno meso« poslalo v presojo še Evropski komisiji za registracijo »senenega mesa« na nivoju EU.

Rejci, ki želijo uporabljati ime »seneno meso« morajo predhodno pri certifikacijskem organu pridobiti certifikat, ki potrjuje, da  njihova proizvodnja potekat skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji.  Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).

 

Zanimivost:

Avstrija je že leta 2016 pri Evropski komisiji zaščitila ime »seneno mleko« v nemškem, angleškem, španskem, francoskem in italijanskem jeziku. Ker je »seneno mleko« zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost in njegova proizvodnja ni geografsko omejena, se na pobudo slovenskih rejcev in po zaključenem postopku pri Evropski komisiji od leta 2022  ime »seneno mleko« (krav, ovac in koz) lahko uporablja tudi v slovenskem jeziku.

Specifikacija za “seneno meso” z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. 

 

Vir: MKGP