Kategorija: Uncategorized

Tudi letos smo se v Zavodu seneno odločili, da organiziramo strokovno ekskurzijo. Po dveh zaporednih obiskih senenih kmetij pri naših severnih sosedih, nas je letos pot odnesla proti Italiji. V sredo 26.3. 2025 zjutraj, smo se na pot podali iz Celja, par popotnikov pa se nam je pridružilo še v Ljubljani. Domovino smo zapustili preko mejnega prehoda Fernetiči in čeprav smo potepanje začeli v slabem in meglenem vremenu, se nam je začelo nasmihati sonce, ki je obetalo lep dan. Najprej smo začeli z bolj turističnim delom potepa in se ustavili na Vejni nad Trstom, od koder se ponuja prekrasen razgled na celoten Tržaški zaliv. Tam stoji sodobna Marijina cerkev v dveh nadstropjih. Po ogledu smo se zapeljali v Trst, kjer smo si privoščili kratek sprehod in kavico, saj Trst slovi kot svetovna prestolnica kave. Pot nas je naprej vodila v znamenito laguno stoterih otokov in nekdanje elitno klimatsko zdravilišče Avstro-Ogrske monarhije Gradež. Po vrnitvi na celino smo spoznavanje tržaške pokrajine namenili še strokovnemu delu.

Za prvi obisk smo izbrali seneno kmetijo Zoff v Krminu (Cormons) v širši okolici Gorice, ki ima eko certifikat in si prizadeva za naravno krožno gospodarstvo. Poleg široke palete mlečnih izdelkov (prisegajo na pasmo Pezzata Rossa) ponujajo tudi prenočitev in degustacijske pakete. Obdelujejo 40 ha površin, redijo 25 molznic in 25 glav mlade živine. Vso prirejeno mleko predelajo v mlečne izdelke, večinoma sire, za izdelavo katerih kulture pripravljajo sami. Vse izdelke s svoje in okoliških kmetiji ponujajo v svoji trgovinici. Po predstavitvi kmetije in njihovega dela je sledila degustacija. Nihče od prisotnih ni ostal ravnodušen, saj so nas navdušili svojimi različnimi siri (od rikote, »Zoffarele«, zorjenih sirov različnih starosti, sira zorejnega v »luknji«, sira v rožicah, …), suhomesnatimi izdelki in furlansko »friko« ter odlično sladico. Kot se spodobi za kulinarični dogodek tudi grla niso bila suha, saj so za spremljavo poskrbeli z odličnimi furlanskimi vini. Kot pa pravijo, v njihovi pesmi fantje iz benda MI2 »Da pa ne bi kiremo blo slabo po…., smo vmes navalili še po«, ja, prav boste prebrali, »senenemu likerju«. Na kratko povzeta ocena tega obiska: »uff je bilo dobro«!

Več kot zadovoljni in s polnimi želodčki, smo pot nadaljevali proti kmetiji Ruj na Doberdobu. Kmetija se ukvarja z vinogradništvom in živinorejo. V istem vrtnem redu smo jo tudi spoznali, saj nas je gospodar pričakal z degustacijo njihovih vin pred njihovo vinsko kletjo, kjer nam je tudi predstavil njihovo zgodbo. Živinorejska dejavnost na kmetiji je reja 80 krav dojilj tradicionalne pasme in volov za meso. Živali preživijo večino časa na paši, za dopolnitev obroka pa jim krmijo žita ter kakovostno seno. Kmetija je skupaj s še 4 kmetijami vključena v projekt, ki odpravlja zraščenost kmetijskih površin na tržaškem krasu v skupni velikosti 1000ha. Po zaključeni predstavitvi kmetije, sta ob degustaciji zapeli tudi harmonika in kitara ter še dodatno pripomogli k veselemu vzdušju.

Za »grande finale« pa je sledilo še pozno kosilo pri rojaku Mateju Ferfogli, na turistični kmetiji »Pri Cirili«, ki prav tako ni razočaralo in je napolnilo še zadnje proste kotičke naših trebuščkov.

Ker pa vsemu lepemu pride enkrat tudi konec, smo tudi mi morali reči »Ciao« Furlaniji. Polnih trebuščkov, novih spoznanje ter prijateljstev smo jo mahnili nazaj proti Sloveniji in si obljubili, da tudi  drugo leto ne bomo ostali doma.

Poleg sirov je Kozji raj najbolj znan po kozjem kefirju, lastnik Erik Fertin bo trop koz še povečeval, čez dve leti pa namerava zgraditi nov hlev.

Živali in kmetovanje so Erika Fertina iz Rateč veselili od otroštva. Čeprav ni odraščal na kmetiji, jo zdaj ima in z lahkoto proda vse izdelke iz senenega kozjega mleka. To pa je zgodba o tem, kako je v okolici Rateč nasproti Planice kupil travnike in pašnike, prve koze in odprl sirarno Kozji raj.

»Doma nismo imeli kmetije, zato sem od malega pomagal hraniti sosedove živali, kosil in spravljal seno. Veselje do živali in kmečkih opravil mi je ostalo tudi, ko sem se zaposlil,« pravi Fertin. Po službi je polagal strojne instalacije v okviru popoldanskega espeja, da je dodatno zaslužil in lahko kupoval kmetijska zemljišča in postopno pridobil status kmeta. Sestra in mamin bratranec sta mu dala v najem objekt, v katerem je uredil prvi hlev in leta 2015 kupil prve koze. »Stric Google in drugi rejci so mi pomagali izbrati pasmo koz,« se pošali.

Evropska komisija je registrirala »seneno meso« z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.

Evropska komisija je v Uradnem listu Evropske unije objavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2890 z dne 11. novembra 2024 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vpisom zajamčene tradicionalne posebnosti v register Unije za zajamčene tradicionalne posebnosti („Seneno meso“ (ZTP)), s katero je zaščitila »seneno meso« kot zajamčeno tradicionalno posebnost.

Vlogo za zaščito »senenega mesa« je leta 2020 na ministrstvo vložila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v času postopka zaščite »senenega mesa« pri ministrstvu, pa so proizvajalci »senenega mesa« in »senenega mleka« ustanovili Zavod seneno meso in mleko.

Ministrstvo je »seneno meso« prehodno začasno zaščitilo in leta 2023 na komisijo poslalo vlogo za registracijo »senenega mesa« na nivoju  Evropske unije.

Za »seneno meso« goveda, drobnice in kopitarjev je značilno, da se proizvaja po tradicionalnih proizvodnih postopkih, saj je kombinacija krmljenja sena in paše ter ima prednosti, ki so značilne za seneno mleko in pašno meso.

Za prirejo »senenega mesa« se zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo. Kot dopolnilno krmo se se lahko uporabljajo sveže križnice, koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa, prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot npr. silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji, ipd. ter uporaba živali in krmil, ki so »gensko spremenjena«.

Senena prireja mesa je izrazito lokalno orientirana, z visokim deležem travniške krme (paša in seno), predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost.

Rejci, ki želijo uporabljati ime »seneno meso« se morajo pri certifikacijskem organu predhodno certificirati in pridobiti certifikat, ki potrjuje, da  njihova proizvodnja poteka skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji.

Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).

Rejci, ki so že certificirani za proizvodnjo senenega mesa so objavljeni v Evidenci shem kakovosti na spodnjem linku.

»Seneno meso«je že 30 slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji.

ZANIMIVOST:

Avstrija je že leta 2016 pri Evropski komisiji zaščitila ime »seneno mleko« v nemškem, angleškem, španskem, francoskem in italijanskem jeziku. Ker je »seneno mleko« zaščiteno kot zajamčena tradicionalna posebnost in njegova proizvodnja ni geografsko omejena, se na pobudo slovenskih rejcev in po zaključenem postopku pri Evropski komisiji od leta 2022  ime »seneno mleko« (krav, ovac in koz) lahko uporablja tudi v slovenskem jeziku.

Vir: MKGP

V petek se je v novi sestavi sestal svet Zavoda seneno meso in mleko za obdobje štirih let, katerega sestavljajo certificirani pridelovalci/predelovalci senenega mleka/mesa drobnice-goveda:

Minulo soboto smo v okviru Zavoda seneno meso in mleko organizirali demonstracijo na ekološki kmetiji  pri Jemcu, ki se nahaja v Davči, največji slovenski vasi.

Dan je potekal tako, da smo najprej dali besedo gospodarju kmetije, ki je predstavil kmetijo.

Na kmetiji se ukvarjajo z rejo krav dojil, pridelavo zelenjave in gozdarstvom. Obdelujejo 14 ha trajnega travinja, ki se nahaja med 900 in 1100 m nadmorske višine. Na tem območju so tradicionalno redili govedo lisaste pasme, v zadnjem času pa lastnik začenja z rejo pasme Blonde d’Aquitaine. Na kmetiji imajo tudi manjšo oboro, v kateri redijo navadne jelene.

Glavni vir dohodka predstavlja gozd, poleg tega imajo registrirani tudi dve dopolnilni dejavnosti na kmetiji. V okviru dejavnosti »razsek in prodaja mesa« tržijo meso, ki ga vzredijo na kmetiji. Na kmetiji imajo tudi mikro mrežo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. V okviru dopolnilne dejavnosti »prodaja toplotne energije« ogrevajo nekaj sosednjih objektov.

Zaradi visoke nadmorske višine in omejenih možnosti dejavnosti so se leta 2019 odločili za vključitev v certificiranje senenega mesa. Urejeno imajo sušilnico sena na rinfuzo z možnostjo dogrevanja na lesno biomaso.

Ker naravne danosti ne omogočajo intenzivnega kmetovanja je njihova vizija usmerjena v pridelavo ekološkega senenega mesa najvišje kakovosti.

Z nami so bili tudi sponzorji Zavoda seneno, podjetje Gorenc, d.o.o. in Sip. Na začetku so predstavili katero kmetijsko mehanizacijo bomo videli na dogodku. Nato je sledil demo prikaz na bližnjem travniku.

• Iz podjetja Gorenc so nam predstavili delovanje česala Puler in travniško brano Graser za gorske kosilnice.
• Predstavnik Sip – a je predstavil čelno in bočno kosilnico, nakladalko za seno in trosilnik Orion 35 alp.
• Predstavnica Inštituta za kontrolo in certifikacijo iz UM – Marina Koren Dvoršak je predstavil postopke certificiranja ekološke in senene prireje.
• Janez Benedičič eden od ustanoviteljev Zavoda seneno je predstavil delovanje Zavoda, predstavil podporo v okviru SKP 2023-2027, ki smo jo kot Zavod dosegli v novem obdobju ter povabil da se nam priključijo v Zavod novi člani.

Poizkusili smo lahko tudi domače suhomesnate dobrote kmetije Jemec in seneni sir Mlekarne Celeie, ki odkupuje seneno mleko kmetij in izdelujejo odličen seneni sir. 

Prireja oziroma predelava »senenega mesa« in »senenega mleka« lahko prispevata k izboljšanju dohodkovnega položaja proizvajalcev in povečanju dodane vrednosti njihovih proizvodov. Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi na druge pozitivne dejavnike takšnih praks, kot so ohranjanje in razvoj živinorejskih kmetij na OMD, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ohranjanje tradicije in kulturne krajine ter prispevek k identiteti naroda.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je zato pripravilo analizo certificiranih KMG po posameznem proizvodu, ki je prikazana v tem dokumentu.

Poleg tega proizvajalce senenega mesa in mleka ter ostale akterje v verigi pozivajo tudi k povezovanju za skupni nastop na trgu, izvedbo promocijskih aktivnosti in izvedbo skupnih naložb, za kar bodo na voljo tudi sredstva v okviru SN SKP 2023-2027, in sicer v okviru naslednjih intervencij:
– IRP10: Spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju, v okviru katere bodo lahko skupine oziroma organizacije proizvajalcev prejele podpore za vzpostavitev in njihovo začetno delovanje,
– IRP 12: Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, v okviru katerih bodo lahko partnerstva, katerih člani bodo lahko tudi proizvajalci senenih proizvodov, pridobila sredstva za spodbujanje povezovanja KMG v verigo od pridelovalcev, do predelovalcev, gostinskih ponudnikov, obratov javne prehrane in trgovin,
– IRP 39 – Podpora za dejavnosti informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti, v okviru katere se bo skupinam oziroma organizacijam proizvajalcev sofinanciralo stroške, ki nastanejo pri izvajanju aktivnosti informiranja in promocije shem kakovosti in proizvodov iz shem kakovosti,
– IRP03 – Kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno pripravo kmetijskih proizvodov za trg in razvoj močnih in odpornih verig vrednosti preskrbe s hrano, v okviru katere bodo povezani proizvajalci, ki imajo urejen sistem skupnega trženja, lahko pridobili sredstva za naložbe v modernizacijo oziroma gradnjo novih zmogljivosti (objektov), namenjenih pripravi kmetijskih proizvodov za trg in distribuciji, sredstva za ureditev zbirnih centrov, skladišč in hladilnic oziroma nakup pripadajoče opreme, sredstva za nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov in sredstva za ureditev objektov za začasno nastanitev in oskrbo živali.

MKGP poziva vse proizvajalce senenih proizvodov in druge akterje v verigi, da se povežejo in sodelujejo pri gradnji te verige. Skupaj lahko dosežemo večjo prepoznavnost in vrednost senenih proizvodov na trgu ter prispevamo k trajnostnemu razvoju kmetijstva in ohranjanju naše dediščine.

Minulo nedeljo smo se zbrali na Ovčarski kmetiji Urban v Krmelju.

Obiskovalci so imeli priložnost spoznati in si ogledati ovčarsko kmetijo. Predstavljena je bila tudi reja mlečnih ovc VFB, paša s pastirskimi psi, košnja in spravilo sena. Degustirali so se tudi odlični seneni izdelki.

Na praznični torek smo se ponovno zbrali na seneni Turistični kmetiji Apat, kjer so imeli dan odprtih vrat v okviru Zavoda seneno meso in mleko.

Na tem dnevu so se predstavili:

• Senena Turistična kmetija Apat, ki so nam predstavili zgodovino kmetije, samo kmetijo ter nas razvajali z dobro hrano.
• Sip, d.d., so predstavili diskaste čelne kosilnice, obračalnik in vlečen zgrabljalnik (Alp verzija).
• Mlekarna Celeia, na degustaciji je bil na voljo njihov seneni sir različnih okusov.
• Biomasa, kateri so predstavili stropno dvigalo – grajfer ter sistem sušenja bal.
• na ogled smo imeli tudi gorsko cisterno podjetja Lavrih, d.o.o. .

Maja je na Ptuju potekal že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na ocenjevanje so oddali svoje izdelke tudi člani Zavoda seneno meso in mleko, ter prejeli lepa odličja.

• Kmetija Odems:  – navadni jogurt, bronasto priznanje in skuta, srebrno priznanje.
• Fertin Erik: – kozji kefir, srebrno priznanje.
• Ovčarska kmetija Urban: – ovčji jogurt, srebrno priznanje in ovčji sir, zlato priznanje.
• Sirarstvo Videc:  – kozji sir za žar, zlato priznanje.

Katalog nagrajenih izdelkov, ki izpolnjujejo pogoje za trženje za leto 2024 si lahko ogledate tukaj.

• Plačilo za izvajanje operacije SENENA je 126,11 eura na ha letno.

• Obvezna je prijava v certificiranje do 15.4.2024.