Pridelovanje kakovostnega sena in uporaba sena v prehrani goved

Priprava kakovostnega sena

Janko VERBIČ in Jože VERBIČ, Kmetijski inštitut Slovenije

Vpliv sestave travne ruše na kakovost sena

Na kakovost sena odločilno vpliva sestava travne ruše. Na trajnih travnikih želimo, da 50 do 60 % pridelka prispevajo kakovostne trave, 10 do 30 % detelje in 10 do 30 % kakovostne zeli. Za trave sta na splošno značilni dobra energijska vrednost in velika vsebnost sladkorjev. Prednost detelj je v veliki vsebnosti surovih beljakovin, ob tem pa imajo tudi ugoden učinek na zauživanje krme. Zeli odlikuje velika vsebnost za živali pomembnih mineralov. Tudi na sejanih travnikih je ugodna mešana sestava travne ruše, torej travno deteljne mešanice. Pri sestavi travno–deteljnih mešanic je smiselno upoštevati tudi namen rabe. Detelje so v primerjavi s travami bolj drobljive. Za sušenje na tleh so zaradi tega bolj primerne mešanice z velikim deležem trav, za siliranje ali sušenje na sušilnih napravah pa lahko mešanice vsebujejo tudi nekoliko več detelj. Seno lahko pripravljamo tudi iz čistih posevkov detelj (npr. iz lucerne), s tem da je treba v tem primeru še posebej paziti da ne pride do preveč obsežnih
mehanskih izgub krme zaradi drobljenja nežnih lističev.
Različne vrste trav, metuljnic in zeli se v sestavi in energijski vrednosti med seboj precej razlikujejo. Najboljšo energijsko vrednost dosežejo trave in detelje sejanega travinja, ob zgodnji košnji 6,5 do 7 MJ NEL na kg sušine (Preglednica 7, Slika 14). Gre za izbrane vrste trav (slabših vrst ne sejemo), ki so bile izboljšane z žlahtnjenjem. Med gospodarsko pomembnimi vrstami trav sejanega travinja po kakovosti pridelka izstopa trpežna ljuljka, najslabša pa je
pasja trava. Med metuljnicami ima črna detelja boljšo energijsko vrednost od lucerne. Med seboj se precej razlikujejo tudi sorte istih vrst. Največje medsortne razlike so pri vrstah, za katere je značilno najintenzivnejše žlahtniteljsko delo (mnogocvetna ljuljka, trpežna ljuljka, lucerna).

Več o tem TUKAJ.