SENENO
Skupina kmetov in strokovnjakov, povezanih znotraj EIP projekta Seneno meso in mleko, išče možnosti razvoja za kmetije, ki s svojim delom ne škodujejo ostalim deležnikom ali prostoru. Dnevi odprtih vrat so priložnost, da jih spoznate.
»Na naši kmetiji diši, diši po senu,« je izpostavil gospodar ekološke kmetije Zadravec z Miklavža pri Ormožu Matej Zadravec na dnevu odprtih vrat, ki je 23. avgusta potekal v sklopu EIP projekta Seneno meso in mleko. Kmetijo, na kateri v čudovitem okolju poteka reja senene ekološke govedine in obsega 26 hektarjev travnikov ter štiri hektarje njiv, v veliki meri obdajajo gozdovi.
Ekološka kmetija postane senena
Matej je ekološko usmerjeno kmetijo prevzel po svojih starših. Njegov brat in sestra se domov rada vračata in na njej pomagata, a kmetija se ni delila in kot tako jo bo naprej predal v upravljanje sinu Janu. Pred leti so jo dodatno usmerili v seneno in opustili silažno krmo. Okoli 45 govejih živali tako poletja preživlja na pašnikih, pozimi jih krmi s suhim senom. Posledica dobrih pogojev so zdrave živali, pa tudi vonja po silaži ni več.
»Ekološka in senena prireja pomeni vrnitev k upoštevanju pravil kmetovanja naših prednikov. Seveda je danes ekološko kmetovanje zelo napredno in zahteva precej znanj. Moderna mehanizacija, razvoj sejalnic, sušilnih sistemov in tehnologije pridelave in prireje so doživele velik razvoj ter spremenile življenje na kmetiji,« pove Matej.
Pomen finančnih spodbud
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je marsikaj spremenilo in na kmetiji so se odločili narediti korak naprej. Tako so uspešno kandidirali na razpis in s pomočjo evropskih sredstev leta 2018 zgraditi razsekovalnico, pakirnico, hladilnico in zorilnico. »Povrnjenih smo dobili 85 % naložbe, a treba je vedeti, da smo sredstva prejeli šele dve leti po izvedbi projekta. To pomeni, da si investicije ne bi mogli privoščiti brez drugih virov dohodka,« meni Matej, ki je zaposlen na policiji.
Ponudba najboljšega
V ponudbi kmetije Zadravec je kakovostno sveže goveje meso ekološke/senene reje v tako imenovanih družinskih paketih. V njih so ekološke goveje salame, klobase za pečenje, pleskavice ter posebni kosi mesa, kot so zorjeni goveji hrbti in pljučne pečenke. Poznavalci dobrega mesa vedo, da poleg pogojev reje na kakovost mesa vpliva tudi kakovost mesarja, ki zna napraviti prave kose. In na kmetiji Zadravec so nadvse ponosni na svojega.
Cena je kar visoka
»Ekološki in seneni izdelki res niso poceni, a razumeti je treba dejanske stroške takšne pridelave in reje,« razlaga vodja službe za varno hrano na KGZS Gabrijela Salobir. Tudi kmetijstvo se vrti v krogu gonje za dobičkom, pri čemer cena ni pomembna. Poznamo sisteme in tehnologije, ki so iztrgani iz naravnih ciklov. Kaj to pomeni dolgoročno? Obstajajo številne raziskave, ki utemeljujejo nujnost ekološke pridelave in reje, tako za okolje kot človeka. Ekološko kmetovanje postaja najbolj napredno, saj varuje okolje, živali, ustvarja javno zdravje ter izboljšuje kvaliteto življenja. Se pravi, vprašati se moramo, ne le zakaj so cene ekološke hrane tako visoke, ampak zakaj so cene nekatere hrane tako nizke. A dejstvo je, da skupni stroški pridelave in uživanja hrane po nizki ceni za sabo potegnejo vrsto prikritih stroškov, kot so stroški negativnih vplivov na okolje in zdravje.
Eko Prlekija
Z namenom razvoja in trženja ekoloških pridelkov, so prleški kmetje ustanovili podjetje Eko Prlekija. Gre za socialno podjetje, ki izvaja prodajo in dostavo ekoloških pridelkov ter izdelkov. Matej je eden od osmih lastnikov, za zagotavljanje celote palete kmetijskih pridelkov in izdelkov ima podjetje še 40 članov.
Vloga KGZS in kmetijske svetovalne službe
Ekološki kmetiji Zadravec pri delu pomaga kmetijska svetovalna služba v Ormožu, predvsem pri »papirnati vojni«, ki je prav tako postala del sodobnega kmetovanja. Strokovna znanja glede ekološkega kmetovanja pridobivajo drugje. Je pa kmetija partner triletnega EIP projekta Seneno meso in mleko, ki ga je pridobila in ga vodi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Izhodišče za pripravo projekta je bilo dejstvo, da seneno mleko in meso pomenita alternativno možnost za ohranitev prireje mleka in mesa na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Idejni vodja in motivator kmetij, ki se ukvarjajo s seneno prirejo, je Boštjan Kosec. Pravi, da je našel res dobro ekipo, ki daje zadovoljstvo in energijo za nadaljnje delo. »Gre za odlične kmetije, že sedaj smo ponosni na rezultate našega dela in prepričan sem, da bomo čez nekaj let s ponosom zrli na rezultate tega projekta.«
Tako se bo v sklopu projekta vzpostavila celotna proizvodna veriga in s sodobnimi prodajnimi pristopi zagotovilo primerno ceno tovrstnih pridelkov in izdelkov, je med drugim povedala vodja projekta Klara Otoničar. Ustanavlja se Zavod seneno, ki bo po zaključku triletnega obdobja nadaljeval delo projekta, katerega glavni namen je vzpostaviti sistem senene prireje, svetovanja in promocijo senenih živil.
Kaj o seneni prireji mesa in mleka menijo obiskovalci
Boštjan, Šmartno pri Litiji: »Tukaj sem s soprogo in petimi otroki. Prišli smo s kolesi in smo nasploh ljubitelji gibanja, gora in podeželja. V družini s petimi lačnimi otroci je treba glede hrane kar skrbno načrtovati, hrana je že zaradi količine velik strošek. Seneni izdelki so dragi, tako smo danes tukaj z željo po novem znanju, da spoznamo, od kod hrana prihaja in jo potem tudi lažje plačaš. Dobrodošla bi bila kakšna spletna stran z informacijami, zakaj je seneno boljše in kako vpliva prehrana na telo.«
Dolfi, Frankolovo: »Nad seneno prirejo sem očaran, zanjo me je navdušil nečak, ki kmetuje. Moja družina je okoljsko ozaveščena, imamo manjšo kmetijo in hrano za svoje potrebe pridelamo doma. Žal mi je, da se kakovostno meso izvaža in morda bi lahko država priskočila z dodatkom razlike v ceni. Nasploh menim, da bi država lahko še bolj spodbujala mlade, da ostanejo na kmetijah in se ukvarjajo s prirejo in pridelavo hrane. Povpraševanja po senenem mesu je dosti večje od ponudbe, količina je omejena, kolikor imaš, lahko daš. Razumljivo pa je, da ljudje z nizkimi dohodki kupujejo tam, kjer je ceneje.«
Amadej, Frankolovo: »Mama ima kmetijo, ki jo počasi prevzemam. Trudimo se kmetovati kot nekoč in vesel sem, da sem spoznal ljudi, ki se ukvarjajo s prirejo senenega mesa in mleka. Nameravam se jim pridružiti in se veselim možnosti za pridobitev certifikata seneno ter ustanovitve zavoda. Prepričan sem, da je v kmetijstvu veliko priložnosti in da je seneno velika dodana vrednost. Živimo na obrobju celjske kotline, z našega dvorišča se odpira čudovit pogled na Celje. Lokacija je čudovita in bi težko živel kje drugje. Po izobrazbi sem gradbeni inženir, kar mi pri delu daje določeno širino.«
