Seneno mleko se prideluje na način kakršnega so uporabljali naši predniki, vendar s pomočjo sodobnih tehnologij in metod. Krave so v poletni sezoni na paši ali jim ponudijo svežo travo v obroku, če so v hlevu, v zimski sezoni pa dobijo mrvo, žita ter drugo gensko nespremenjeno krmo. Večina kmetov pa za doseganje hranilne vrednosti obroka krave še dokrmljujejo. Za dokrmljevanje rejci uporabljajo žita, koruzo, otrobe, krmilno moko ter dopolnilne krmne mešanice.

Krmni obrok živali mora sestavljati vsaj 75 % voluminozne krme. Seno pozitivno vpliva na prebavo živali, saj voluminozno krmo živali dalj časa prežvekujejo, kar povzroča večje količine izločene sline. V vampu se tako vzdržuje primerna pH vrednost, ki se giblje med 6,3 in 7,0. Seno mora biti čim boljše kakovosti, zato da živali dobijo čim več hranljivih snovi in le-te čim bolj izkoristijo. Za lažje uravnavanje hranljivih snovi, pa živalim lahko dopolnimo obrok s krmnimi dodatki, najpogosteje je obrok dopolnjen z žiti in oljnimi tropinami.

Glavni plus senenega mleka je ugodnejša sestava maščobnih kislin. V pregledu osnovne literature o Senenem mesu in mleku profesorja Aleša Kuharja je navedeno, da seneno mleko z avstrijskih kmetij vsebuje do dvakrat več maščobnih kislin omega 3, hkrati ima boljše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Seveda je vsebnost maščobnih kislin odvisna od kakovosti sena oziroma zaužite krme.

Seneno mleko je cenjeno in dosega višjo ceno zlasti v sirarsko razvitih deželah. Trdi siri, narejeni iz surovega senenega mleka, se ne napihujejo. Napihovanje trdih sirov povzroča bakterija klostridij Clostridium tirobutiricum, ki se razmnožuje v silažah, narejenih iz premalo uvele trave in ko je trava za siliranje onesnažena s prstjo. Veliko študij kaže, da mleko krav, krmljenih izključno s senom ali pašo, vsebuje veliko manj spor klostridija od mleka krav, krmljenih s krmo iz silaže.

Za prirejo senenega mleka je zelo pomembna izbira ustrezne pasme živali; rjava ali križanka z rjavo pasmo. Križanke naj bi dajale najboljše rezultate pri vsebnosti maščob in beljakovin v mleku in imele tudi korektne noge.

Med maščobne kisline (MK) v mleku, ki imajo na zdravje ljudi številne ugodne učinke, sodijo esencialne maščobne kisline in konjugirana linolna kislina, za katero je več dokazov o antikancerogenem delovanju. Z vidika zdravja ljudi bi bilo zato ugodno, da v mleku zmanjšamo vsebnost nasičenih in trans nenasičenih maščobnih kislin in povečamo vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Omega 3 maščobne kisline pa ščitijo tudi pred kardiovaskularnimi boleznimi. Alfa-linolenska MK predvsem pa konjugirane linolne kisline, naj bi delovala antikancerogeno, zniževala krvni tlak, preprečevala nastanek diabetesa in debelosti ter ugodno vplivala na imunski sistem.

Vpliv krme in krmljenja ima daleč največji vpliv na sestavo mleka: odvisen je od sestave tal, gnojenja, sestave krmnih rastlin, postopka pri spravilu krme in skladiščenju, nato pa se nadaljuje v hlevu, molzišču.

Na MK sestavo mleka vplivajo:
– MK sestava prehranske maščobe,
– Obseg hidrolize v predželodcih,
– Vpliv prehranskih MK na de novo sintezo MK v mlečni žlezi
– Obseg denaturacije nasičenih MK v enkrat nasičene MK
– Načini reje.

Vsebnost večkrat nasičenih MK, predvsem n-3 v mleku, lahko povečamo z vključevanjem različnih maščobnih dodatkov v krmne obroke.

Ker seneno mleko vsebuje večji delež alfa-linolenske kisline (ALA) kot konvencionalno mleko, je bolj zaželeno za uživanje, zato bi morali ljudje v svojo prehrano vključiti več tovrstnega mleka in mlečnih izdelkov iz senenega mleka. Tako bi zadovoljili potrebe organizma po teh maščobnih kislinah. Seneno mleko pa ima tudi ugodnejše razmerje med n-6 in n-3 MK, kar je tudi pomembno.