SENENO
Na Agri obiskovalcem razlagajo tudi, da je seneno mleko in meso višje kakovosti, saj goveda ne krmijo s silažo, temveč s senom in vsem, kar samo najde na paši. Da bi o razliki poučili kupce in dosegli boljšo ceno, so se rejci pred dobrim letom in pol začeli povezovati. Med njimi je tudi Boštjan Kosec z ekokmetije v Malem Brebrovniku v Prlekiji, ki na KGZS o senenem mleku in mesu vodi projekt EIP (evropsko inovativno partnerstvo), pri katerem sodeluje še pet kmetij, podjetje P-Ino, Kmetijski inštitut Slovenije in mlekarna Celeia. S tem projektom bi radi povečali prirejo senenega mleka in mesa na kmetijah, kjer so zahtevnejše razmere za kmetovanje (OMD), in oblikovali celotno verigo od prireje, predelave do trženja in prodaje s tem, da bi cenovno premijo (višjo ceno glede na običajno prirejeno mleko in meso) vrnili kmetu, napoveduje Boštjan Kosec.
Foto: Jure Makovec
“Anketa je pokazala, da so skoraj vsi možni kupci neobčutljivi za ceno senenega mleka, 30 odstotkov pa tudi za ceno senenega mesa. Okus enega in drugega jim je bolj všeč od običajno prirejenega mleka in mesa,” trdi Boštjan Kosec, ki na KGZS vodi projekt EIP o senenem mesu in mleku, ki izstopata po tem, da se živina pase, pozimi pa jo krmijo s senom, in ne s silažo.
»Na sejmu predstavljamo novo blagovno znamko in zaščitni znak – logotip za seneno mleko in meso, obiskovalci lahko pokusijo tudi izdelke iz senenega mleka in mesa. Raziskava, ki je nastala v okviru našega projekta EIP, je pokazala, da je 30 odstotkov možnih kupcev neobčutljivih za ceno senenega mesa, za ceno senenega mleka pa skoraj vsi, ki so sodelovali v anketi. Slepi test je pokazal še, da jim okus senenega mleka in mesa bolj ugaja od mleka in mesa, kjer živali krmijo s silažo,« še pravi Kosec.
Še letos bi radi ustanovili gospodarsko interesno združenje rejcev senenega mleka in mesa, na evropski ravni pa zaščitili ime senenega mesa in dosegli, da bi za vso EU veljali enaki standardi prireje. Na pobudo Avstrije so pri senenem mleku že poenoteni.