SENENO
Jože Verdel in Klemen Podpečan imata dobre izkušnje s skupnimi nakupi in izmenjavo kmetijske opreme ter upata, da bodo na voljo razpisi tudi za manjše kmetije, saj razmišljata o skupnem nakupu traktorja.
Seneno mleko – priložnost za hribovske kmetije
Seneno mleko pomeni, da živali krmijo s senom ali svežo travo, ko so na paši, dodajo jim lahko žita in minerale, medtem ko je koruzna ali travna silaža prepovedana. Glavna prednost senenega mleka je ugodnejša sestava maščobnih kislin. Seneno mleko vsebuje več maščobnih kislin omega 3 ter ima boljše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Seneno mleko dosega višjo ceno v sirarsko razvitih deželah, saj se trdi siri, narejeni iz surovega senenega mleka, ne napihujejo. Napihovanje sirov povzroča bakterija klostridij, ki se razmnožuje v silažah iz premalo uvele trave in ko je trava za siliranje onesnažena s prstjo. Seneno mleko vsebuje veliko manj spor klostridija od mleka krav, krmljenih s silažno krmo.
Prireja senenega mleka, ki dosega višjo odkupno ceno kot navadno kravje mleko, je priložnost za hribovske kmetije, ki živali tradicionalno že krmijo večinoma s senom. Še preden so se Verdelovi in Podpečanovi leta 2017 preusmerili v prirejo senenega mleka, so živali krmili s silažo. Jože Verdel in Klemen Podpečan sta drug drugemu že v srednji šoli, ki sta jo oba obiskovala v Šentjurju, pomagala pri opravilih na domači kmetiji.
»Najprej sva si pomagala pri siliranju in tako prihranila ogromno časa, saj sva prvo košnjo na obeh kmetijah končala v samo treh dneh,« pravi Verdel, ki obdeluje 20 hektarjev predvsem travnikov, da pridela dovolj sena za največ 15 krav molznic. Podpečanovi pa obdelujejo 35 hektarjev, imajo 19 krav molznic, skupaj z govedom za prirejo senenega mesa pa redijo od 40 do 50 glav živine.
Več o prispevku si preberite TUKAJ.
Vir: Agrobiznis