Zgodba o pridelavi in predelavi senenega mesa in mleka, ki sledi načelu od vil do vilic, je prepoznana kot ena boljših povezovalnih zgodb v slovenski agroživilski verigi. Na pridelovalni strani je povezala tako kmetije z ravnine kot kmetije z omejitvenimi naravnimi danostmi.
Zgodbi povezovanja in grajenja skupne prepoznavnosti so se pridružile majhne in velike kmetij. Uspelo nam je ustanoviti tudi Zavod seneno meso in mleko v katerem so pridelovalci in predelovalci združeni z namenom ozaveščanja o prednostih prireje, predelave in potrošnje senenega mesa in mleka. Več o Zavodu seneno, ter pri katerih kontrolnih organizacijah pridobiti certifikat SENENO, si lahko preberete na spletni strani www.seneno.info.
Senena pridelavo, kjer se živali poleti pasejo, pozimi pa hranijo le s senom in žiti, je v resnici tradicionalen in do živali prijaznejši način vzreje na slovenskih kmetijah, ki ima pozitivne učinke tako na področju varovanja narave kot tudi zdravja.
Dosedanji ukrepi Skupne kmetijske politike, ki so bili namenjeni varovanju okolja, so namenili del sredstev kmetijam, ki so se odločile za opustitev silaže. Vendar so bila ta sredstva po našem mnenju odločno prenizka. V novem strateškem načrtu pa so, po naših zahtevah in utemeljitvah, končno prisluhnili tudi vse večjemu deležu senenih kmetov.
Ker si vsi skupaj v novem skupnem strateškem načrtu želimo povečanje kmetijskih površin s seneno pridelavo smo predlagali tudi višje plačilo na hektar za ukrep seneno. Menimo namreč, da je potrebno plačilo, ki je bilo na voljo v prejšnjem obdobju Skupne kmetijske politike, (50eur/ha) vsaj potrojiti, če želimo doseči povečanje in določen napredek na področju senene prireje. Eden od pogojev za pridobitev teh sredstev je tudi zadostitev zahtevam certifikata SENENO.
Zaenkrat so pogajanja o višini plačila obetavna in vsi skupaj si želimo, da bi še naprej pisali uspešno seneno zgodbo v Sloveniji.
Ustanovitelji Zavoda seneno meso in mleko