Priznana rejska organizacija Društvo rejcev govedi črno-bele pasme bo tudi letos organizirala Mednarodno šolo mladih rejcev, kjer se mladi rejci naučijo priprave, vodenja in predstavitve živali za razstave, fotografiranje in druge javne prireditve ter se pomerijo med seboj, kdo zna lepše pripraviti žival in kdo jo zna najlepše predstaviti publiki.
Vabljeni vsi mladi rejci, ki se navdušujejo za rejo vrhunskih krav. To izobraževanje bodo izvedli eksperti iz Nizozemske, Švice in Irske. Za prevajanje bo poskrbljeno.
Mednarodna šola bo potekala na Srednji kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu s pričetkom v torek 4. julija 2023 ob 12. uri in se bo končala s finalnim tekmovanjem v petek 7. julija 2023 ob 15. uri.
Udeleženci te Mednarodne poletne šole dobijo mednarodni certifikat! Najbolje uvrščeni mladi rejci se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja mladih rejcev oktobra 2023 v Montichiari (Italija).
Šolo priporočamo vsem mladim rejcem vseh pasem v starosti od 14. leta naprej! Cena te mednarodne šole je 200 evrov (+DDV).
Prijave zbiramo na sedežu Društva rejcev govedi črno-bele pasme do 10. junija 2023 oz. do zasedbe mest! Prijavite se lahko po elektronski pošti: Marija.Klopcic@bf.uni-lj.si ali po telefonu (01) 3203 855, 041 546 484.
Kako je bilo na 1. Senenem festivalu si lahko pogledate v prispevku oddaje Ljudje in zemlja TUKAJ.
Izjave so podali direktor Zavoda seneno meso in mleko dr. Janez Benedičič, Toni Kukenberger predsednik Zavoda seneno, Igor Ahačevčič iz Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ter Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ter ostali sodelujoči.
Jože Verdel in Klemen Podpečan imata dobre izkušnje s skupnimi nakupi in izmenjavo kmetijske opreme ter upata, da bodo na voljo razpisi tudi za manjše kmetije, saj razmišljata o skupnem nakupu traktorja.
Seneno mleko – priložnost za hribovske kmetije
Seneno mleko pomeni, da živali krmijo s senom ali svežo travo, ko so na paši, dodajo jim lahko žita in minerale, medtem ko je koruzna ali travna silaža prepovedana. Glavna prednost senenega mleka je ugodnejša sestava maščobnih kislin. Seneno mleko vsebuje več maščobnih kislin omega 3 ter ima boljše razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Seneno mleko dosega višjo ceno v sirarsko razvitih deželah, saj se trdi siri, narejeni iz surovega senenega mleka, ne napihujejo. Napihovanje sirov povzroča bakterija klostridij, ki se razmnožuje v silažah iz premalo uvele trave in ko je trava za siliranje onesnažena s prstjo. Seneno mleko vsebuje veliko manj spor klostridija od mleka krav, krmljenih s silažno krmo.
Prireja senenega mleka, ki dosega višjo odkupno ceno kot navadno kravje mleko, je priložnost za hribovske kmetije, ki živali tradicionalno že krmijo večinoma s senom. Še preden so se Verdelovi in Podpečanovi leta 2017 preusmerili v prirejo senenega mleka, so živali krmili s silažo. Jože Verdel in Klemen Podpečan sta drug drugemu že v srednji šoli, ki sta jo oba obiskovala v Šentjurju, pomagala pri opravilih na domači kmetiji.
»Najprej sva si pomagala pri siliranju in tako prihranila ogromno časa, saj sva prvo košnjo na obeh kmetijah končala v samo treh dneh,« pravi Verdel, ki obdeluje 20 hektarjev predvsem travnikov, da pridela dovolj sena za največ 15 krav molznic. Podpečanovi pa obdelujejo 35 hektarjev, imajo 19 krav molznic, skupaj z govedom za prirejo senenega mesa pa redijo od 40 do 50 glav živine.
Predstavljamo vam zgibanko, ki smo jo pripravili na Zavodu seneno meso in mleko v sodelovanju z MKGP in KGZS.
Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacija SENENA upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega letu.
Višina plačila izvajanje operacije SENENA znaša 148,37 eur/ha letno ne glede na to ali se na KMG izvaja samo senena prireja mleka, ali samo senena prireja mesa ali senena prireja mleka in senena prireja mesa.
Za nami je uspešno izpeljan 1. SENENI festival, ki smo ga izvedli v Biotehniškem centru Naklo. Na njem so se prvič v tako velikem številu srečali kmetovalci, ki se ukvarjajo s seneno prirejo mleka in mesa in vsi tisti, ki o taki prireji še razmišljajo.
Prvi del so predstavljale predstavitve strokovnjakov tega področja, med njimi tudi gost avstrijskega združenja senenih kmetovalcev, ki je s predstavitvijo njihove “senene zgodbe” spodbudil slovenske kmetovalce, da se kaj takega da doseči tudi v Sloveniji. V drugem delu so na okrogli mizi predstavili konkretne teme in izzive senene prireje, sledila pa je še podelitev nagrad za najkakovostnejše seno.
Besede seneno, še ni v SSKJ … Bo pa!
Beseda seno je slovenska beseda, ki jo povezujemo s posušeno travo, sušenjem sena ali spanjem na senu, medtem ko besede seneno Slovar slovenskega knjižnega jezika še ne pozna. Gre namreč za znamko, ki je slovenski potrošnik ne pozna še kot besedo, ki označuje mleko in meso, ki je bilo pridobljeno s seneno krmo, torej brez uporabe silaže. Kot je povedal Žiga Kršinar, povezovalec programa in eden od ustanovnih članov Zavoda SENENO, je prav to namen delovanja Zavoda seneno meso in mleko – da bi vsak Slovenec poznal znamko SENENO in bi jo povezoval z mlekom in mesom višje kakovosti.
Najprej nas je pozdravil gostitelj Doc. dr. Drago Papler, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra v BC Naklo, ki je gostil prvi Seneni festival, je povedal, da tudi v Biotehniškem centru razmišljajo o seneni prireji in investiciji v sušilno napravo na topel zrak ali suho seno na seniku. Izpostavil je, da s senenim mlekom lahko kmetija ustvari dodano vrednost, zato bodo s tem projektom tudi mladim poskušali približati seneno prirejo kot tisto, ki je pomembna za slovensko kmetijstvo. “Senena zgodba bo zgodba o uspehu!”
Toni Kukenberger, predsednik sveta Zavoda seneno meso in mleko, se je najprej zahvalil vsem, ki so verjeli v projekt, saj je to prvič v Sloveniji, da je bila senena prireja na tak način predstavljena tako kmetovalcem kot javnosti. Izpostavil je, da se kmetijstvo se na splošno zelo spreminja: “Prihodnja generacija bo imela zelo drugačna izhodišča in prijeme, kot jih imamo mi. Verjamem, da bo senena zgodba uspešna, moramo pa jo vsi postavljati na vseh nivoji, tako pridelovalci, kot predelovalci in prodaja.”
Roman Žvegli, predsednik KGZS
Roman Žveglič, predsednik KGZS: “V današnjih časih ni lahko biti kmet, sploh če hočeš biti malenkostno drugačen kmet,” je povedal Roman Žveglič, ki je izrazil podporo zavodu Seneno in tudi izpostavil, da je pomembno tako naslanjanje na tradicijo kot nove znanosti. Čestital je pobudnikom Zavoda, ki so se ustanavljanja zavoda lotili iz svoje potrebe, ne pa, ker bi država predpisala, saj so s tem orali ledino. Vesel je tudi dejstva, da jim je danes prisluhnila tudi politika v Skupni kmetijski politiki, kot zbornica pa bodo njihova prizadevanja podprli s prenosom znanja in povezovalnostjo.
Igor Ahačevčič, direktorat za kmetijstvo na MKGP: “Naredili ste nekaj zgodovinskega. Danes lahko govorimo o tem, da vaši pridelki in izdelki dopolnjujejo prehransko ponudbo in zapolnjujejo tržno nišo. V resnici gre za oživljanje nečesa, kar je bilo nekoč nekaj vsakdanjega, je pa prav, da ta stari način dopolnjujejte in lajšate s sodobnimi pripomočki.” Izpostavil je, da je bistvo zgodbe o senenem rezultat, da izdelki pridejo na trg.
Kmetovalcem je podrobneje predstavil operacijo SENENA, ki se bo izvajala v okviru Skupne kmetijske politike do l. 2027. Njen glavni namen je ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja. Upravičenci do sredstev v višini 148,35 EUR na ha na leto, bodo morali pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo pridobiti certifikata seneno prirejo.
Karl Neuhofer, predsednik združenja ARGE Heumilch Osterreich
Karl Neuhofer, predsednik avstrijske zveze senenih kmetovalcev ARGE Heumilch Osterreich: V Avstriji je v zvezo včlanjenih 6500 članov kmetovalcev, ki so v seneni prireji in 60 predelovalcev senenega mleka. Predstavil je zgodovino nastajanja senene zgodbe, kot sam poimenuje aktivnosti na področju senene pridelave mleka in mesa.
Ključno vlogo je odigrala Zveza senenih kmetovalcev, ki se je pred 19 leti začela podobno kot v Sloveniji – z zelo majhnimi koraki. Največji izziv je bilo potrošniku predstaviti drugačen, boljši izdelek, za kar so potrebni finančni vložki v promocijo: “Začeli smo s trženjsko “ofenzivo” in uvedli marketinški prispevek. To se mogoče komu zdi veliko, pa ni: če želimo potrošniku jasno skomunicirati seneno, potrebujemo za promocijo veliko denarja. Letni proračun samo za promocijo znaša pet milijonov evrov.” Vsako leto pripravijo jasen komunikacijski načrt.
Predstavil je tudi nekaj izsledkov raziskav, ki so jasno pokazale, da je seneno mleko po svoji sestavi veliko ugodnejše za zdravje od mleka, pridelanega s silažno krmo, da je senena prireja tudi za živali veliko bolj zdrava in živali manj zbolevajo, da senena prireja veliko prispeva tudi k biotski raznovrstnosti na travinjah (na trajnih travnikih je ogljik vezan v tleh, celo v globljih plasteh nekaj več kot gozd (tla trajnih travnikov hranij v globokih slojih več CO2 kot gozd!), hkrati pa je v kombinaciji s pašništvom tudi bolj ekonomična.
Velik pomen ima senena prireja tudi za predelavo v visoko kakovostne sire: “Seneno mleko je edino mleko, iz katerega lahko izdelate sir brez konzervansov, dodatkov in velikih predelav.” Avstrija kar 85 % vsega senenega mleka predela v sire, od tega jih 60 % izvozi v Nemčijo.
Dodana vrednost je pri senenem mleku na več ravneh: potrošniki dobijo pristne izdelke, v trgovinah ponujajo visokokakovostne izdelke, za podjetja to predstavlja dobro tržno nišo, kmetom pa pridelava posebnega mleka prinaša višjo odkupno ceno mleka.
Posebno pozornost je nato namenil kakovosti sena: “Včasih je bila kvaliteta sena malo boljša kot slama. Pride do 30 % izgub, če seno sušimo na tleh, medtem ko so te s tehničnim sušenjem nižje od 10 %.” Opozoril je na dejstvo, da so imamo tudi pri silažni pridelavi zaradi konzerviranja med 20 in 30 % izgub, ker bakterije v samem procesu porabljajo energijo. Z dobro krmo se kmetovalci lahko izognejo drugim krmilom in uvozu krme. V Avstriji trenutno največjo pozornost namenjajo sušenju sena v kombinaciji s fotovoltaiko, kar s subvencijami za investicije podpira tudi država.
Okrogla miza z naslovom “Seneno v praksi”
Sledila je okrogla miza “Seneno v praksi” z gosti, na kateri so z vprašanji sodelovali tudi navzoči na festivalu:
Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije je opozoril, da v praksi polovica travnikov ni ustrezno opremljenih s fosforjem in da je to pomembna zadeva, ki jo je treba v Sloveniji reševati. Prav tako je izpostavil dejstvo, da je v deželah, kjer se je ohranila izdelava trdih sirov, to tudi bolje plačano, saj cenijo kakovost. Glavni vzvod za tako spodbujanje je bilo napihovanje sirov zaradi klostridijev, prisotnih v silažnem mleku.
Andreja Kolar iz Inštituta za kontrolo in certifikacijo je povedala, da so bili prvi, ki so pričeli s postopkom certifikacije senenega mleka in mesa. Letos so dosegli, da se kontrole za ekološko in seneno mleko in meso izvajajo skupaj in ne več ločeno kot prej.
Alenka Ivanšek iz Mlekarne Celeia, ki je edina slovenska mlekarna, ki se od leta 2017 ukvarja z odkupom senenega mleka in predelavo, je povedala, da imajo trenutno pet proizvajalcev senenega mleka, ki ga predelujejo v trde sire, ne načrtujejo pa dodatnih količin mleka. Podala je tudi zanimivost iz njihove proizvodnje, kjer so povedali, da je veliko lažje narediti trdi sir iz senenega mleka kot iz konvencionalne pridelave.
Mateja Koper iz Zveze slovenske podeželske mladine je povedala, da so nedavno med mladimi kmeti izvedli anketo na temo senenega mleka in mesa, ki je pokazala, da med mladimi so kmetje, usmerjeni v tovrstno prirejo in da so se večinoma pohvalili, da so rezultati dobri: predvsem, da je zdravje živali boljše, da so dobili višje kakovostni izdelek, težave pa vidijo na področju sušilnic sena, saj so te drage in potrebujejo veliko prostora. Želijo si več sodelovanja na terenu, skupne sušilnice in boljšo promocijo butičnih izdelkov.
Dr. Janez Benedičič, v. d. direktorja Zavoda seneno, pa je izpostavil, da se v zavodu trudijo, da bi z izobraževanji in objavami predavanj kmetom pomagali pri največjem izzivu: kako posušiti seno in dobiti kakovostno krmo. Predstavil je tudi tri korake, ki jih mora vsak kmet opraviti, preden se odloči za seneno prirejo: da pogleda, koliko krme potrebuje za preživetje živali, kapaciteto skladiščnih prostorov in opremljenost kmetije za pridelavo in sušenje krme, ali se mu splača imeti rinfuzo ali bale, kako ima razporejene travnike in koliko so oddaljeni od kmetije. Nato pa sledi iskanje sredstev za investicije.
Povedal je tudi, da si v zavodu najbolj želijo, da bi slovenski potrošnik prepoznal izdelke senene prireje in da bi se zgodba iz Avstrije z intenzivnim trženjem uresničila tudi pri nas. Želijo si, da bi se povpraševanje po tovrstnih izdelkih stalno pojavljalo in bodo imeli dobro dodano vrednost, za kar se mu zdi ključno, da se kmetovalci senene prireje vključijo v Zavod SENENO, saj bo le na tak način možna generična promocija.
Urban Dimec je prevzel nagrado za najkvalitetnejše seno. Prejel je bon podjetja Plevnik.
Na koncu festivala so podelili tudi tri nagrade, ki so jih prispevali sponzorji za najboljše seno. Analizo so po uradni nemški metodi opravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Prvo mesto je pripadlo Ovčarski kmetiji Urban. Vsem nagrajencem čestitamo!
HVALA vsem, ki ste se udeležili našega 1. SENENEGA festivala. Se vidimo kmalu.
Dogodek so omogočili: podjetje Lavrih, podjetje Plevnik, Biotehniški center Naklo, Turistična kmetija Apat, Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Alltech, Emona krmila, Inštitut Kon-cert, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, podjetje Gorenc, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM.
Morda razmišljate o vključitvi v postopek certificiranja katere od shem kakovosti, ki bi vam prinesle dodaten prihodek, prepoznavnost pridelkov/proizvodov in posledično morda tudi lažje trženje,…?
Kot ponudnik storitev, vas IKC UM seznanja s shemami kakovosti, ki jih imate možnost certificirati. Za nekatere od shem kakovosti lahko pridobite tudi neposredna plačila programskega obdobja Skupne kmetijske politike 2023-2027 (SKP). V SKP 2023-2027 so novost neposredna plačila za Integrirano pridelavo in Seneno prirejo.
Na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (kratko IKC UM) izvajajo certificiranje za:
– Ekološko kmetijstvo (možnost pridobitve neposrednih plačil (informativni zneski v prilogi) ter povračila dela stroška kontrole za prvih 5 let iz Podukrepa M3.1)
– Zaščiteni kmetijski pridelki in živila (Seneno mleko, Kozje seneno mleko, Ovčje seneno mleko možnost pridobitve neposrednih plačil v znesku 148,37 €/ha za površine na katerih se prideluje voluminozna krma za travojede živali) ter povračila dela stroškov kontrole za prvih 5 let)
– Integrirana pridelava sadja, grozdja, poljščin, zelenjave in hmelja (IP) (možnost pridobitve neposrednih plačil (informativni zneski v prilogi) ter povračila dela stroška kontrole za prvih 5 let)
POZOR! V primeru želje po uveljavljanju neposrednih plačil za Ekološko kmetijstvo, Integrirano pridelavo ter Seneno prirejo je potrebna prijava v postopek certificiranja do 28. 2. 2023!!
SN SKP 2023-2027 v okviru intervencije KOPOP-naravni viri spodbuja tudi izvajanje operacije Senena prireja, ki je nova operacija in se bo z letom 2023 izvajala prvič. Vključuje zahteve, ki se nanašajo na seneno prirejo mesa in zahteve, ki so skupne za obe vrste prireje.
Skupne zahteve za izvajanje senene prireje so:
Trava se pospravi v obliki mrve, prilasta oz. se izvaja paša.
Na kmetijskem gospodarstvu ne sme biti nobene silaže oz. kakršne koli fermentirane krme.
Povijanje trave s folijo (baliranje v silažne bale9 ni dovoljeno, kar velja tako za krmo, namenjeno prehranjevanju živali na kmetijskem gospodarstvu, kot tudi krmo, namenjeno prodaji.
Močenje krme pri krmljenju ni dovoljeno (tekoči dodatki za spodbujanje zauživanja).
Uporaba sirotke za dokrmljevanje živali ni dovoljena.
V operacijo se lahko vključijo travniki, njive s kmetijskimi rastlinami za pridelavo voluminozne krme, ki se jih lahko pospravi kot mrvo in travniški sadovnjake.
Upravičenec se mora vsako let pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje senene prireje prijaviti oz. obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje so 31. 12 v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oz. obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do začetka subvencijske kampanje za leto 2023.
Najpozneje v drugem letu trajanja obveznosti je treba pridobiti certifikat.
V petletnem obdobju je lahko kmetijsko gospodarstvo v operacijo samo eno leto vključeno brez certifikata.
Izvaja se samo na območju celotne RS.
Povprečna letna obtežba z živino mora biti od 0,3 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha, na kmetijskem gospodarstvu pa morata biti najmanj 2 GVŽ travojedih živali.
Upravičenec, ki se vključuje v pridelavo senenega mleka, mora upoštevati še, da:
Mora delež suhe snovi iz voluminozne krme na letni ravni presegati 75%.
Se preračun deleža suhe snovi iz voluminozne krme preračuna na letni ravni za kmetijsko gospodarstvo.
Je preusmeritveno obdobje za trženje senenega mleka 14 dni po nakupu krav molznic iz necertificirane reje.
Če pa se upravičenec vključi v pridelavo senenega mesa, mora zagotoviti tudi naslednje:
Za prirejo senenega mesa je obvezna paša vseh živali v čredi, ki mora na letni ravni v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni. Če paša ni mogoča za vse živali, se zahteva po obveznosti paši lahko opusti za molzne in pitovne živali, kjer razmere dokazljivo ne dopuščajo paše zaradi neprimerne lege kmetijskega gospodarstva ali morebitne višje sile (npr. vremenske neprilike ipd.). Če pasa ni mogoča, mora reja živali potekati brez privezovanja, kmetijsko gospodarstvo pa ne sme imeti več kot 5 GVŽ travojedih živali.
Delež suhe snovi z voluminozne krme mora na letni ravni presegati 70 %.
Preračun deleža suhe snovi iz voluminozne krme se preračuna na letni ravni za kmetijsko gospodarstvo.
Preusmeritveno obdobje za trženje živih živali ali mesa je dve tretjini življenja živali do starosti živali 9 mesecev ali 6 mesecev pri starejših živalih.
Če se bodo v sklopu vrednotenja SN SKP 2023-2027 tekom izvajanja operacije Senena prireja ugotovili negativni vplivi zgornje meje obtežbe, bo treba to mejo ustrezno spremeniti.
Poleg navedenih zahtev za izvajanje senene prireje, mora upravičenec, ki se odloči za vstop v to operacijo:
Imeti najmanj 1 hektar kmetijskih površin na kmetijskem gospodarstvu.
Opraviti program usposabljanja v zvezi s kmetijsko okolijskimi in kmetijsko podnebnimi vsebinami ter ekosistemskimi storitvami in dodano vrednostjo nadstadartnih sonaravnih kmetijskih praks ki jih podpira intervencija KOPOP.
Naravni viri in ki prispevajo k ohranjanju naravnih virov v obsegu najmanj 15 ur v petih letih pri čemer mora v prvih treh letih opraviti najmanj 9 ur usposabljanja.
Upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav ter digestata in komposta iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, razen digestata in komposta izdelanega na kmetijskem gospodarstvu ali v primeru povezanih podjetij.
Voditi evidence o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operaciji Senena prireja.
Operacija Senena prireja se lahko kombinira z določenimi intervencijami SN 2023-2027.
Podpora je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti in znaša 148,37 eur/ha.
Objavljen je javni razpis iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 za naložbe v predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov – iz podukrepa 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov.
Vložitev vloge bo možna od 23. januarja 2023 do vključno 18. aprila 2023 do 14. ure. Nepovratna sredstva za sofinanciranje so zagotovljena v PRP 2014–2020 ter v proračunu Republike Slovenije.
Razpisanih je 15 milijonov evrov, od tega 300.000 evrov za naložbe majhnih kmetij, 5 milijonov evrov za naložbe kmetij ter 9,7 milijona evrov za naložbe podjetij.
Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za:
ureditev objektov oziroma nakup opreme za predelavo ali trženja kmetijskih proizvodov,
ureditev skladiščnih kapacitet,
ureditev objektov in nakup opreme za oskrbo z vodo, posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, ponovno uporabo vode, ureditev greznic in čistilnih naprav,
ureditev objektov in nakup opreme za proizvodnjo električne in toplotne energije ter proizvodnjo bioplina (do 50 kW) za lastno porabo,
nakup opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov in energetsko varčnejše opreme ter rekonstrukcija objektov in nakup opreme, ki prispevajo k zmanjšanju toplotnih izgub in
nakup opreme in naprav za ponovno uporabo stranskih proizvodov.
Nepovratna sredstva so v višini 15 milijonov evrov, od tega:
300.000 evrov za naložbe majhnih kmetij (sklop A),
5 milijonov evrov za naložbe fizičnih oseb – kmetije (sklop B) in
9,7 milijona evrov za naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov (sklop C).
Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Ta višina se lahko poveča za:
5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov,
5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti,
5 odstotnih točk za naložbe v predelavo proizvodov, če je upravičenec vključen v ukrep dobrobit žival,
5 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v območje z drugimi naravnimi omejitvami ali območje s posebnimi omejitvami;
10 odstotnih točk naložbe upravičencev, katerih sedež ali naslov oziroma lokacija naložbe je na problemskih območjih;
20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov,
15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je razvrščena v gorsko območje,
15 odstotnih točk za naložbe nosilca kmetije oziroma nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji v predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz najmanj enega od naslednjih prednostnih kmetijskih sektorjev: žito, sadje, razen sektorja vina in oljk, zelenjava, mleko, prašičje in goveje meso,
15 odstotnih točk za kolektivno naložbo in znaša maksimalno 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
Če je končni proizvod predelave nekmetijski proizvod, so nižje stopnje javne podpore.
Najnižji znesek javne podpore znaša 5.000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so mikropodjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 pridobijo največ 1,5 milijona evrov javne podpore, upravičenci, ki so mala podjetja 3 milijone evrov podpore, upravičenci, ki so srednje velika in velika podjetja, pa največ 5 milijonov evrov podpore.
Splošne informacije
Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev.
Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali naslednji dan po oddaji vloge na javni razpis, do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe ter so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
Zadnji rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 30. junij 2025.
Za normalno delovanje strani so potrebni piškotki. Pritisnite "V redu", da sprejmete piškotke. Več o piškotkih
The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.
SENENO
