Kategorija: Uncategorized

Potekalo je letno licenciranje bikov črnobele pasme na Osemenjevalnem centru Preska. Center je vodilni ponudnik semena domačih bikov ter ponudnik elitnega uvoženega semena za osemenjevanje bikovskih mater in krav vseh pasem.

Več o licenciranju in predstavitvi mladih bikov črnobele pasme si preberite na tej povezavi.

Na kmetiji Odems, na kateri gospodari Gregor Ovsenik skupaj z ženo Darjo, predelujejo seneno mleko v različne izdelke. Za pet izdelkov so letos na ocenjevanju za razstavo Dobrote slovenskih kmetij prejeli zlata priznanja. Več o tem tukaj.

Krmna vrednost sena in silaže

Rezultati analiz krme iz slovenskih kmetij kažejo, da seno po energijski vrednosti v povprečju zaostaja za travnimi silažami za približno 15 %, po vsebnosti surovih beljakovin pa za več kot 30 %. Na podlagi teh informacij je mogoče oceniti, da bi bile ob zmerni uporabi močne krme mlečnosti pri obrokih s senom za približno 700 kg na laktacijo manjše kot pri obrokih s travno silažo.

Ob tem velja opozoriti, da razlike v sestavi in energijski vrednosti med senom in silažo niso le posledica načina spravila (sušenja ali siliranja), temveč tudi načinov gospodarjenja na travinju. Kmetje po navadi sejane travnike in kakovostnejše trajne travnike namenijo siliranju, slabše travnike pa sušenju. Tudi košnja je pri sušenju praviloma nekoliko kasnejša kot pri siliranju. Razlike med kakovostjo sena in silaž s kmetij so torej rezultat različnih okoliščin in ne kažejo le na slabosti sušenja v primerjavi s siliranjem, temveč tudi na posledice ustaljenih praks priprave sena in silaž. Za ovrednotenje dejanskih razlik med sušenjem in siliranjem bi morali primerjati krmo s travnikov s podobno sestavo ruše, ki je pokošena ob primerljivi starosti.

Slabosti in prednosti sušenja

Slabost sušenja v primerjavi s siliranjem je velika odvisnost od vremenskih razmer, ki v praksi pogosto pogojujejo nekoliko kasnejšo košnjo in s tem slabšo energijsko vrednost krme. Pri sušenju na tleh lahko pride tudi do precejšnih mehanskih izgub nežnejših delov travniških rastlin, zaradi česar se zmanjšata vsebnost beljakovin v krmi in njena energijska vrednost.

Ima pa seno v primerjavi s silažo tudi nekatere prednosti. Kljub manjši vsebnosti surovih beljakovin je lahko dejanska beljakovinska vrednost sena boljša od beljakovinske vrednosti silaž. Beljakovine silaž se namreč v vampu v velikem obsegu razgradijo do nebeljakovinskih dušikovih spojin, predvsem amonijaka, ki ne prispevajo k oskrbi molznic z beljakovinami. Pri senu je neželeno razgrajevanje beljakovin v vampu precej manj obsežno. V vampu razgrajene beljakovine se izkoristijo le, če jih uspejo mikroorganizmi v vampu vgraditi v mikrobne beljakovine. Nekateri poskusi kažejo, da je pri obrokih s senom tudi ta proces učinkovitejši in to dodatno prispeva k primerjalni prednosti sena.

Prednost sena je tudi v večji vsebnosti sladkorjev. Med siliranjem se namreč sladkorji spremenijo v organske kisline in z izjemo najkakovostnejših silaž vsebujejo le-te premalo sladkorjev. Seno ima tudi dobro strukturno vrednost. Živali spodbuja k prežvekovanju in s tem prispeva k dobremu delovanju vampa. Tudi zauživanje je pri obrokih s senom nekoliko obsežnejše kot pri obrokih s silažo in to deloma nadomesti izpad zaužite energije zaradi slabše energijske vrednosti sena. Te prednosti so z večletnimi primerjalnimi poskusi potrdili tudi na avstrijskem inštitutu Raumberg-Gumpenstein. Primerjali so na tleh sušeno seno, prevetrovano seno, kondenzacijsko sušeno seno in silažo. Seno je vsebovalo v primerjavi s silažo znatno manj surovih beljakovin, na tleh sušeno seno pa tudi nekoliko manj neto energije za laktacijo (NEL). Mlečnosti so bile kljub temu pri vseh obravnavanjih s senom večje kot pri silaži. Ob tem je vsebovalo seneno mleko tudi več beljakovin. Boljši rezultati pri obrokih s senom so bili posledica večjega zauživanja krme.

S senom najboljše kakovosti do višje prireje

Razpon v kakovosti sena je na slovenskih kmetijah zelo velik. Deset odstotkov najslabših analiziranih vzorcev s kmetij v povprečju vsebuje le 4,25 MJ, 10 odstotkov najboljših pa 5,93 MJ (NEL). Ocenjujemo, da je mogoče s senom najboljšega kakovostnega razreda ob zmernih količinah močne krme prirediti približno 6.800 kg, s senom najslabšega kakovostnega razreda pa le 5.900 kg mleka v laktaciji. Med vzorci sena so tudi taki, ki po energijski vrednosti dosegajo najboljše travne silaže (okoli 6,4 MJ NEL na kg sušine). S takim senom je mogoče ob zmernih količinah močne krme prirediti približno 7.400 kg mleka v laktaciji. To dokazuje, da so možnosti za izboljšanje stanja velike in tudi od uspešnosti na tem področju bo odvisna konkurenčnost prireje senenega mleka.

Sklenemo lahko, da je mogoče s kakovostnim senom dosegati podobne ali večje mlečnosti kot s travnimi silažami. Rešitve za izboljšanje kakovosti sena iščemo tudi v sklopu projekta Seneno meso in mleko. Na petih partnerskih kmetijah preučujemo možnosti za izboljšanje travne ruše in zmanjšanje sprememb krme med sušenjem na travniku in na sušilnicah. Gre za projekt Evropsko partnerstvo za inovacije, ki ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije, joze.verbic@kis.si

Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto za radio Ognjišče tukaj.

Foto: FB stran – Na kmetiji je lepo

Seneno meso in mleko pomenita alternativno možnost za ohranitev prireje mleka in mesa na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje ob pogoju, da bo trg sprejel to novo ponudbo naših kmetij. Pri projektu se namerava vzpostaviti celotno proizvodno verigo in s sodobnimi prodajnimi pristopi zagotoviti dostojno ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov ter skupno promocijo. Na območju delovanja Kmetijskosvetovalne službe Cerknica smo kmete seznanili s temi priložnostmi na trgu. Aktualno predavanje strokovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Jožeta Verbiča je bilo v mesecu februarju 2020 v Cerknici.

Več o vsebini predavanja najdete na tej povezavi, na strani 18 – 19.

Seneni sir Zelene doline, narejen iz slovenskega mleka in zorjen po tradicionalni metodi. Seneni sir Zelene doline se predstavlja z zgodbo, ki oživlja izkušnje življenja naših babic in dedkov. Odlikuje ga izrazit aromatičen okus, ki ga lahko ustvari le narava. Proizveden je izključno iz slovenskega mleka, ki je odkupljeno na domačem, lokalnem območju. Lastnosti, slovensko poreklo mleka, kakovost mleka in proizvodni proces v Sloveniji, mu dajejo pečat »Izbrana kakovost Slovenija«, medtem ko tradicionalen način zorenja oznako »zorjeno po tradicionalni metodi«. Dodatno noto kakovosti mu daje zaveza upoštevanja smernic »Brez GSO – pridelano/predelano brez gensko spremenjenih organizmov.«

Foto: Mlekarna Celeia

Njegova zgodba se začenja na travniku

Seneni sir Zelene doline združuje skrb za dobro počutje živali, izbor kakovostne hrane in trajnostni način življenja na podeželju. Mleko, iz katerega je proizveden, odlikuje visoka kakovost in se imenuje seneno mleko. Kaj je seneno mleko? Seneno mleko je najbolj tradicionalna oblika pridelave mleka, ki obuja tradicijo naših dedov in babic ter čas, ko je delo potekalo ročno. Na prvem mestu je skrb za življenje živali in njihova prehrana je prilagojena letnim časom. Krave pomlad, poletje in jesen preživijo na lokalnih pašnikih. Pozimi pa živali uživajo predvsem seno in kot dodatek prejmejo izbrana žita. Fermentirana krma, na primer silaža, je strogo prepovedana.

Zakaj seneno mleko

Na kmetijah, ki so se zavezale pridelavi senenega mleka, v hlevu diši po senu. Hkrati se lahko pohvalijo, da ima njihovo mleko ugodnejše razmerje med omega–tri- in omega-šestmaščobnimi kislinami. Starejši potrošniki pravijo, da ima takšno mleko okus, kakršnega so pili nekdaj, hkrati pa je tako pridelano mleko odlično za predelavo v poltrde in trde sire. Mleko za seneni sir Zelene Doline je pridelano na kmetiji Podpečan, po domače pri Kovač, iz Zavrha pri Galiciji. Ko smo Klemna vprašali, kaj imajo živali največkrat na jedilniku, se je pošalil: »K’r seno,« in v isti sapi dodal: »Seveda le pozimi, v drugih letnih časih pa prevladuje sveža trava.«

Marjeta Železnik, Mlekarna Celeia

LAS Loškega pogorja, kot vodilni partner je organiziral okroglo mizo z naslovom Odprta vrata kmetij. Preko vzorčnih izkustvenih kmetij se namreč želi spodbuditi pridelavo, predelavo in porabo senenega mleka ter pridelavo in predelavo jagodičja in ostalega sadja. Obema ključnima področjema kmetijskih proizvodov je treba povrniti vrednost, ki sta jo imela v preteklosti.

Tako je bila vzpostavljena sadna in senena veriga, povezalo se je več kmetij s podobnim načinom pridelave in predelave kmetijskih pridelkov, ki želijo svoja znanja in izkušenj prenesti na različne ciljne skupine, mlade, starejše in tudi kmetovalce, pri tem pa najširšo javnost ozavestiti o pomenu lokalne samooskrbe. V projektu sta sodelovala Gregor Ovsenik in Janez Benedičič, ki sta tudi partnerja projekta Seneno meso in mleko. Več o prispevku in o seneni pridelavi najdete na tej povezavi.

Foto: KGZS

Žiga Kršinar je mladi kmet nove generacije. Od malega si je želel postati kmet. Pri štirih letih je dneve preživljal na sosedovi kmetiji, pri 17 letih je od babice kupil prvi kozi, nato je končal biotehniško fakulteto, imel svoj bend in ob redni zaposlitvi začel kmetovati.

Več o prispevku najdete na Agrobiznis strani tukaj.

Foto: Fb stran – Na kmetiji je lepo

Za ohranitev kmetij na OMD območjih je pomemben tudi finančni vidik poslovanja teh kmetij. Primeren dohodek kmetij na teh območjih lahko kmetije pridobivajo iz proračunskih virov (neposredna in okoljska plačila), iz gozdarske dejavnosti ter s prodajo kmetijskih pridelkov.

Več si lahko prebere na strani 13, tukaj.

Foto: KGZS

Ko je bil Anton Kukenberger, Toni, star 23 let, je do očeta pristopil z idejo, da bi prevzel družinsko kmetijo v Trebnjem. Oče, ki kmetije niti še ni prevzel od svojega očeta, se je moral najprej posvetovati z njim, ta pa se je, vesel, da želi mlajši rod razvijati kmetijo, z veseljem strinjal z idejo. Tako je Toni takoj ob zaključku fakultete prevzel kmetijo in se odločil, da jo bo najprej preusmeril v ekološko kmetijo, nato pa se lotil še senene prireje in predelave mleka. Če bi mleko oddajali mlekarnam, kmetija ne bi mogla preživeti, zato je Toni razvil uspešno sirarno in leta 2016 prejel tudi naziv inovativni mladi kmet.

Več pa na povezavi.