Kategorija: Uncategorized

V času, ko smo Slovenci pričeli plačevati z evri, so nekateri pogumni slovenski kmetje pričeli s pridelavo senenega mleka.

Kaj pravi slovenski potrošnik o senenem mesu in mleku?

V raziskavi: Kaj pravi slovenski potrošnik o senenem mesu in mleku, ki jo je izvedel dr. Aleš Kuhar skupaj z agencijo Aragon in sodelavci, smo ugotovili naslednja dejstva:

• Slovenskemu potrošniku mesa je najbolj pomembno, da je meso slovenskega porekla, in da so živali krmljene z naravno krmo (seno dojemajo kupci zelo pozitivno).
• Slovenskemu potrošniku mleka je najbolj pomembno, da je mleko slovenskega porekla, kakšna je maščobna stopnja, in da prireja mleka poteka v živalim prijaznih pogojih.
• Več kot četrtino govejega mesa slovenski potrošniki kupijo pri kmetih ali v specializiranih prodajalnah.
• Več kot 70 odstotkov potrošnikov se zaveda, da je kakovost mesa in mleka na trgovinskih policah ZELO različna,
• 65 odstotkov potrošnikov se zaveda, da sta bila seneno meso in mleko prirejena brez uporabe silaže, ki jo potrošnik dojema negativno.
• Večina potrošnikov verjame, da je govedo, krmljeno s senom, bolj zdravo, meso in mleko živali, ki so bile krmljene samo s senom, je tudi bolj zdravo, in da je seno najprimernejša krma za živali.
• Tretjini potencialnim potrošnikom mesa cena ni pomemben dejavnik odločanja. Pomembno jim je, kakšno krmo so živali uživale in kakšno je poreklo mesa.
• Polovici potencialnim potrošnikom mleka cena ni pomemben dejavnik odločanja. Pomembno jim je, kakšno krmo so živali uživale in kakšno je poreklo mleka.
• Vzorce senenega mesa so potrošniki ocenili kot bolj sočne. Potem, ko so jim povedali, da je meso seneno, so se njihove ocene senenega mesa izboljšale.
• Vzorce senenega mleka so ocenili kot bolj sladke in bolj smetanaste. Potem, ko so jim povedali, da je mleko seneno, se njihove ocene senenega mleka niso bistveno izboljšale.

Potrošnik si danes želi in je tudi pripravljeni plačati bistveno višjo ceno za kakovostno meso in mleko. Vprašanje za nas, kmetovalce, pa je, ali smo sposobni pokriti potrebe slovenskega potrošnika in pridelati ter mu ponuditi meso in mleko najvišje kakovosti.

Več pa si lahko preberete tukaj.

31-letni Žiga Kršinar iz Topola pri Medvodah je svojo kmetijo ustvaril sam. Inženir agronomije se je že od nekdaj rad ukvarjal z živalmi. Na narodno-zabavni glasbeni televiziji je imel svojo oddajo o kmetijah in kmetijstvu, nato pa pustil službo in se posvetil le še razvoju lastne kmetije. Danes na Ekološki kmetiji Kršinar skrbi za živali in z gozdom vred za okoli 30 hektarjev površin. Znašel se je tako, da mu življenje omogoča tudi svobodo, o svojem primeru dobre prakse pa zdaj predava tudi drugim kmetom, od katerih velikokrat sliši, da se v kmetijstvu “nič ne izplača”.

Celotni prispevek si lahko preberete tukaj.

Foto: Fb stran – Na kmetiji je lepo

Ekološko kmetijo Zadravec v Miklavžu pri Ormožu vodita Matej in Klavdija. Oba kot policista v Murski Soboti delata tudi v nočnih izmenah. Po prihodu iz službe, v kateri se večinoma spoprijemata s stresnimi situacijami, ju delo z živalmi na kmetiji sprosti in tako dosežeta ravnovesje. “Ko prideš domov, so te vsi veseli za razliko od službe, kjer se nas ljudje redko razveselijo,” pravi Klavdija. Na svoji kmetiji vzrejata govedo in ponujata ekološko seneno govedino. Projektov se lotevata skupaj z drugimi kmetijami in partnerji, saj sta prepričana, da s povezovanjem veliko pridobimo prav vsi.

O ekološki pridelavi in predelavi senenega mesa na kmetiji Zadravec si več preberite na tej povezavi.

Foto: Zadravec Matej

Skupina kmetov mlajše generacije verjamemo, da bomo s spoštovanjem tradicije, skrbjo za okolje in preudarjenim uvajanjem novih tehnologij našim kmetijam zagotovili finančno stabilnost ter našim strankam mlečne in mesne izdelke najvišje kakovosti.

Foto: Dežela kozolcev – Alenka Stražišar Lamovšek

Skupina kmetov mlajše generacije verjamemo, da bomo z spoštovanjem tradicije, skrbjo za okolje in preudarjenim uvajanjem novih tehnologij našim kmetijam zagotovili finančno stabilnost in našim strankam mlečne in mesne izdelke najvišje kakovosti.

Kaj nas je naučila preteklost?

Slovenski kmetje se že stoletja zavedamo pomembnosti kvalitetnega sena v zimskem obdobju za zdravje domačih živali. Ker je slovensko podnebje muhasto in hitro spremenljivo so naši predniki naredili prvo sušilnico za seno na svetu – kozolec.

Kozolci v Sloveniji predstavljalo edinstveno kulturno dediščino tudi v svetovnem merilu in prav je da se vprašamo, zakaj so naši predniki postavljali tako različne in hkrati lepe sušilnice sena. Kozolci so slavospev našemu podeželju in načinu življenja. Predstavljajo inovativnost in delavnost slovenskega naroda in zato smo prepričano, da je to najboljša osnova za nadaljnji razvoj slovenskega podeželja.

Je res količina bolj pomembna od kvalitete?

Slovenski kmetje smo naredili velik preskok v naši miselnosti v zadnjih 20 letih in smo naš strojni park posodobili z kvalitetno kmetijsko mehanizacijo, ki je večinoma zahodnega porekla. Po našem prepričanju je sedaj na vrsti naslednja faza modernizacije, ko bomo po vzgledu avstrijskih, švicarskih in nemških kmetij tudi našim zvestim slovenskim kupcem ponudili izdelke najvišje kakovosti, ki jo lahko pridelamo na sončni strani Alp.

Podobno kot so se v zadnjih 10 letih spremenile zahteve slovenskega kmeta in kmetje več nismo zadovoljni z traktorji iz vzhodnih držav in smo pripravljeni plačati bistveno več denarja za traktorje kot so Kubota, Fend ali John Deere se tudi spreminja kupec naših mesnih in mlečnih izdelkov.

Izobraženi potrošnih danes ni več zadovoljen s homogeniziranim mlekom, ki je bilo pridelano na veliki farmi, kjer imajo živali v krmnem obroku 80% gensko spremenjene koruzne silaže ter vidijo sonce samo tedaj, ko jih po 2 laktaciji pošljejo v klavnico.

Potrošnik si danes želi in je tudi pripravljeni plačati bistveno višjo ceno za kakovostno hrano. Dolžnost nas slovenskih kmetov je zadovoljiti potrebe slovenskega sodobnega potrošnika in pridelati kakovostno slovensko hrano najvišje kvalitete.

Bomo znali izkoristimo naravne danosti Slovenije?

Slovenija je čudovita zelena dežela z ugodnimi pogoji za rast rastlin. Imamo primerne temperature (dovolj toplote in svetlobe za fotosintezo) in tudi v povprečju dovolj padavin za uspešno rast rastlin. Imamo pa precej neugodno sestavo terena (hribovje in gorovje) in na določenih območjih tudi podlage (plitva kamnita tla, ki ne omogočajo oranja ali ravnanja terena).

Posledično imamo v Sloveniji relativno visoki delež trajnega travinja, ki ga lahko uporabimo samo za prehrano goveda, konjev in drobnice, kar je tudi steber slovenskega kmetijstva. To je sicer odlična novica, ampak če pogledamo globalne razmere smo slovenski kmetje z klasično prirejo mleka in mesa težko cenovno konkurenčni irskim, novozelandskim ali nizozemskim kmetijam, ki imajo bistveno bolj blago podnebje kot mi v Sloveniji.

V čem se razlikujemo in smo boljši od irskega ali novozelandskega kmeta?

Slovenci imamo kozolce!

Saj vemo, zaradi tega ker na slovenskih kmetijah stojijo kozolci nimamo nič boljšega mleka in tudi nič več nam ga nihče ne bo plačal zaradi nekaj na pol porušenih kozolcev. Ampak bistvo se kriva v modrosti naših pradedov in razlogov zakaj so sploh začeli graditi kozolce.

Naši predniki so začeli zgraditi kozolce – prve sušilnice sena na svetu, ker so rabili kvalitetno seno na svoje živali v zimskem času in ker so vedeli že tedaj, da je kvalitetno suho seno najboljša hrana za govedo in konje. Ob tem so nam zapustili neprecenljivo kulturno dediščino in močno sporočilo:

Seno je najboljša hrana za govedo in konje v zimskem času!!!

Kako bomo našo drugačnost spremenili v konkurenčno prednost?

V zadnjih nekaj desetletjih je bil cilj pridelati vedno več, posejati več koruze, zgraditi večje silose in vsaki mesec nadojiti več mleka ter ga prodati po vedno nižji ceni, ker pri takšnem načinu kmetovanja moramo biti cenovno konkurenčni z celim svetom.

Kmetje mlajše generacije smo se odločili, da se takšne igre ne bomo šli, ker takšen sistem manjše kmetije na OMD območjih vodi v propad. Izplačila kmetijske politike trenutno še delno izboljšujejo situacijo ampak dolgoročno se bodo izplačila zmanjševala, kar bi pri sedanjem sistemu pomenilo odmiranje takšnih kmetij na obroke.

Rešitev vidimo v nadaljevanja tradicije naših prednikov in pridelavi živil najvišje kakovosti, ki jih lahko pridelamo v naši zeleni deželi Sloveniji.

V pridelavi in prodaji izdelkov iz senenega mesa in mleka.

Za uspešno delovanje naše rešitve v praksi je pomembno, da uspešno izvedemo pridelavo in tudi prodajo.

Pri pridelavi se zavedamo, da pridelava kvalitetnega sena ni enostaven proces in niti ni najcenejši tehnološki proces konzerviranja voluminozne krme, je pa najboljša krma za našo govedo in konje in iz tega razloga ne želimo delati kompromisov ter našim živalim in svojim kupcem ponuditi najboljše kar nudi naša slovenska zemlja.

Enako kot smo se spremenili slovenski kmetije in nismo več zadovoljni s traktorji iz bivše sovjetske zveze, se je spremenil tudi naš potrošnik, ki tudi ni več zadovoljen z mlekom iz GSO koruzne silaže, ampak išče za zdravje svojih otrok najboljša živila, ki so bistveno več kot hrana ali energija za preživetje.

V procesu prodaje je zelo pomembno, da nam naš kupec zaupa in verjame, da bomo naredili vse kar je v naših močeh, da mu na krožniku zagotovimo hrano najvišje kakovosti in okusa. Istočasno moramo v predelovalno prodajni verigi določiti poštena razmerja glede delitve dodane vrednosti, ki jih izdelki iz senenega mleka in mesa imajo. Glede na obstoječe analize kupcev senenega mleka so potrošniki pripravljeni plačati 10-20% več za primerljive izdelke in senenega mleka.

Cilj, ki smo si ga pobudniki EIP projekta Seneno meso in mleko zadali je, da višjo ceno, ki jo plača potrošnik pripeljemo do kmeta, ki je dejansko pridelal surovino za izdelke iz senenega mesa in mleka.

Zastavljeni cilj bomo dosegli z urejenim certificiranjem, ki bo transparentno in mu bo potrošnik lahko 100% zaupal. Lastna kolektivna blagovna znamka predstavljala izdelke najvišje kakovosti in istočasno zagotavljala urejenost in obdelanost slovenskega podeželja ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine naše lepe zelene Slovenije.

Vir: Zelena dežela, april 2019

Kakšne dobrobiti prinaša t.i. seneno mleko, je povedala svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Več na povezavi.

Foto: FB stran – Seneno

Seneno mleko in meso pomenita priložnost za ohranitev prireje mleka in mesa na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. S projektom, ki ga vodi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, se želi vzpostaviti verigo senenih izdelkov od pridelave in prireje do prodaje.

Več na povezavi tukaj.

Foto: KGZS

Seneno mleko in meso pomenita priložnost za ohranitev prireje mleka in mesa na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Z EIP projektom Seneno meso in mleko, v katerem sodeluje tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, se želi vzpostaviti verigo od pridelave in prireje do prodaje in tako zagotoviti dostojno ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov.

Danes je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije potekal posvet na temo Seneno meso in mleko – razvojna priložnost za OMD območja.

Uvodoma je s strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije prisotne pozdravil direktor Branko Ravnik, ter predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V nadaljevanju je Boštjan Kosec, vodja EIP projekta Seneno meso in mleko predstavil glavne izzive in cilje, ki so si jih zastavili v projektu.

Predstavljena sta bila tudi dva primera dobre prakse. Žiga Kršinar s Topola pri Medvodah je spregovoril o prodaji ekološkega senenega mesa, Toni Kukenberger z Gorenjih Ponikev pri Trebnjem pa o prodaji ekološkega senenega mleka in mlečnih izdelkov, strokovne vsebine pa je dopolnil dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije s predavanjem o tehnologiji pridelave sena. Sledila je okrogla miza z vprašanji udeležencev.

Gregor Ovsenik si je že od nekdaj želel biti kmet. Pred leti je zapustil službo direktorja in se odločil za kmetijo. Bike je zamenjal s kravami in začel pridelovati seneno mleko ter izdelovati mlečne izdelke. Odločitev se je izkazala za dobro, saj na dvorišče kmetije Odems v Predosljah prihaja vedno več kupcev. Pri delu mu pomagajo izkušnje, ki jih je dobil z delom na prejšnjem delovnem mestu. Mu pa sedanji način življenja, kljub temu, da je pogosto zelo utrujen, veliko bolj ustreza.
Pogovor najdete na povezavi tukaj.

Foto: Agrobiznis

V oddaji Ljudje in zemlja (od 38:30 dalje) je predstavljen projekt Evropskega partnerstva za inovacije v kmetijstvu (EIP) Seneno mleko in meso. Vodilni partner projekta je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, med ostalimi partnerji je tudi sedem slovenskih rejcev senenega mleka in mesa.

Oddajo si lahko ogledate na povezavi tukaj.

Večina ekomesa se še vedno proda po ceni za konvencionalno vzrejeno.

Da bi seneno mleko in seneno meso, ki je višji standard od ekopridelave, na trgu doseglo višjo ceno, so se rejci pred letom in pol začeli povezovati v združenje. Med njimi je tudi Boštjan Kosec z ekokmetije Kosec v Prlekiji, ki s kmetijo Zadravec od leta 2010 skupaj trži seneno goveje meso. Odkar Kosec na kmetijsko-gozdarski zbornici KGZS vodi projekt senenega mleka, še bolj verjame v povezovanje. »V Sloveniji vzredimo okoli 15 tisoč ekoloških telet na leto, ki dajo približno 4.500 ton ekomesa, le slabih deset odstotkov ga prodajo kot ekološkega, večino pa po ceni za konvencionalno vzrejeno meso in to je treba spremeniti,« pravi Kosec, ki se z ekološkimi kmetijami povezuje tudi v okviru socialnega podjetja Eko Prlekija, prek katerega bi radi skupaj tržili širok nabor ekohrane.
Več o članku si lahko preberete na Agrobiznis strani.

Peter Apat živi in dela na kmetiji v Šaleški dolini. Sprva je delal v Ljubljani, vendar se je zaradi želje po vzgajanju svojih otrok v neokrnjeni naravi odločil delo opustiti. Skoraj vse mleko, ki ga pridela na svoji kmetiji, prevzame mlekarna, mlečni izdelki, narejeni iz tega mleka, pa nosijo znak “izbrana kakovost – Slovenija”.

Več o turistični kmetiji Apat na povezavi.

Foto: KGZS